Ko poljubil si me, sem zdrhtela.
Ko zasnubil si me, sem omedlela.
Ko zapustil si me, sem od žlosti umrla.

ljubezen je lepa
je vnela srce
usoda bo rekla
je da ali ne

Zaljubila sem se močno, kot se nikdar tako, a vseeno med nama nič ni bilo.

Ljubim tvoje oči,
ljubim tvoj nasmeh,
ljubim tvoje ustnice,
ki edine so me poljubljale.

Življenje brez tebe se prazno mi zdi –
vsebino mu daješ edinole ti!

Vrni mi srce, ki ukradel si ga. Vrni mi čas, ki zaradi tebe izgubila sem ga, ker sem vztrajala pri tebi in izgubila možnost, da bila srečna bi z drugim.

bilo je naključje,ko sva se spoznala,
bilo je lepo,ko trenutke sva delila,
a kaj ko usoda, bolečino je delila,
naju za lep čas je ločila,
v napačen objem položila,
in grenkobo izpustila.

Prva ljubezen se v pesek zapiše, veter popiha, črke izbriše.

Ljubezen, ki čutim jo v srcu, boli,
ker stran se obračajo tvoje oči.

Ljubezen je najina malo drugačna –
jaz moški, ti moški – a komu to mar!?
Je najina res odločitev napačna,
da bova postala ljubezenski par?

Je čustvo ljubezni zakoncem le dano?
So čustva stvar duše, so le stvar teles?
Področje ljubezni je neraziskano –
Je strast? Je to čustvo? Morda nekaj vmes?

Uživanje v strasti nam je prirojeno,
zakaj naj izrodek bila bi midva?
Sva moška, sva ženski – to res je vseeno!
Le čustvo vso vrednost odnosu doda!

Bi morala zveze se te sramovati?
Zakaj le, če ljubiva se iz srca!?
Ljubezni vseh vrst treba je spoštovati,
ker vsaka iz božjega izvira duha!

Adonis si moj, jaz pa sem Afrodita.
Je važno, kdo vodstvo si v zvezi lasti?
Sva kot dva plamenčka, ki skupaj gorita –
vem le, da zares osrečuješ me ti!

Ljubezen mora včasih spoznati bolečino, da prepozna srečo.

Lahko ukažeš vrtnicam, da spremenijo barvo,
lahko ukažer dežju, da gre nazaj v oblake,
a meni ne moreš ukazati,
da te ne smem ljubiti!

Ko ljubezen zaboli, srce nikoli ne preboli. Ljubezn je eno faking trpljenje, ki uniči ti življenje!

Vse sem ti verjela, preveč sem si želela ...
Vem, nisva si več tisto kar sva si bila.
Jaz in ti.
Tega nič več ni.
Jaz in ti...
le še lep spomin.

O skupni sreči si govorila mi,
zakon slikala si mi pred očmi,
verjel sem v to,
upal da nekoč res zgodilo se bo,
a to zgodilo se ni,
ker zapustila si me ti.

Ljubezen je lepa,
je močna sila,
upreti se ji je težko,
lepše se je soočiti z njo,
imela sem srečo in sem te dobila,
moja je želja da te ne bi izgubila.

Rada ti pozabila vate, da bi ostala le ona zate.
Nikoli neboš pozabil je, kot tudi jaz tebe ne.
Zato upam da prijatelja bova še, čeprav ljubila sem te.!

Jaz te ljubim, ti me ne, a vseeno veliko skupnega med nama je.

odšel si a nisi povedal zakaj..obljubil si,da srečala se bova kdaj doma,na cesti ali na koncu sveta,in da takrat bom razumela zakaj,zakaj sva se razšla... :*

Silent noise & sufferless pain, slowly moving to insane....

Ljubezen je žarek upanja ki v tebi bedi poje o zvezdah a nato se tole zgodi zapusti te tvoja mala baby ti pa v solzahn jočeš vse noči joj beybi kaj si storila mi!!!!!

Tako te ljubim.. Zate bi šla čez največji ogenj..
Zate bi preplavala deročo reko..
Torej, pridem ju3 če ne bo deževalo. xD

Ljubljeno moje,
hvala ker si.
Ti tako lepo bivaš, tako lepo dihaš.
Brez tebe, mojega sveta ni.
Brez tebe ni dneva in noči.
V postelji ležim in se neskončno lepa sama sebi zdim.
Ti si tu.
Bodi tu, ljubljeno moje.

Srce je bogastvo, ki se ne prodaja, in ne kupuje, marveč daruje. Daroval sem ga osebi, ki je čudovita kot vrtnica, lepa kot cvetlica in zato mi bo zavedno ostala v spominu!

Lep je planinski svet, v njem raste planinski cvet, a lepšega kraja ni, kot tisti kraj, kjer prebivaš ti.

Gledam njeno sliko,
njeno lepoto veliko,
slika obuja stare spomine
odpira rane in bolečine.

Ljubezen je lepa če se ljubita dva, še lepša bi bila če bi se ljubila midva.

Lepo je, ker sem jaz - jaz, lepo je, da si ti - ti, toda najlepše je, če sva midva - midva!

na skali sedim in v morje strmim, vidim obraz, ki ga LJUBIM jaz.

Ljubezen je kot delfin,
ki se kopa v mesečini tvojih oči,
zato jih nikoli ne zapri,
ker pravijo,
da delfini umirajo v temi.