Naučil si jo ljubiti, po vrhu še kaditi, zdaj zna oboje zaradi tvoje slabe vzgoje!

Le kako naj se pomirim, če brez tebe živim! Ne vem kaj naj naredim kajti spet po tebi hrepenim! Ponoči te sanjam in težke trenutke vstran preganjam, podnevi pa iščem izgovore, da te poiščem ter ti povem, da brez tebe nikamor ne grem!

Kar nekaj let dlje sem na svetu kot ti,
in vedno več las mi na glavi sivi.
Po letih lahko bi ti mama bila,
zato kar ne morem dojeti tega,

da mene ljubiti si najbolj želiš,
da željno po meni ves čas hrepeniš,
da storil bi vse, da ljubila bi te,
da rad bi podaril mi svoje srce.

Priznam, da mi vztrajnost tvoja je všeč,
da tvoje izjave mi niso odveč.
Čeprav te še sama ljubiti želim,
obenem te želje se v sebi bojim.

Življenje je kratko, v njem malo je dni,
ko res si bil ljubljen, ko res ljubil si.
A vsaka ljubezen je vredna tega,
da njene sokove izpiješ do dna,

četudi je kratka in v srcu boli,
četudi boleče prekinja noči,
četudi prehitro ugasne njen žar,
je bolje, kot da bi ne ljubil nikdar!

Zato se odločam, da tvegala bom
in si skupaj s tabo ustvarila dom.
Čeprav negotovost me muči nadvse,
vseeno priznam, da osrečil si me.

Nikoli ne ljubiš dovolj, če ne ljubiš preveč.

Nimam te več rada. Jebi se!

Ljubezen je kot ptica, kot angel je z neba, ljubezen je kot čudež, kot želja brez meja.

Ko me poljubiš sončni mrk nastane,
potres Zeljo zajame,
Planetov glasni trk zabobni.

Je že komu poljub več pomenil?
Meni je svet spremenil.
Zame ni drugegea, le tebe želim.
Vrzi me v morje poljubov da se utopim!

Ko me poljubiš sončni mrk nastane ,
potres Zeljo zajame,
Planetov glasni trk zabobni
kako lepo, kar srce me boli!

Vedno sem te in te bom ljubila, čeprav nisem vedla da te bom izgubila.

Tuj mi je tvoj obraz, tuj sem ti jaz, zdaj gledam tvoje oči, v katerih zame prostora ni!

Le kaj moj svet bi brez sanj?
Sanjam, da me ljubiš,
sanjam, da me rada imaš,
sanjam, da me objameš
sanjam, da poljub mi daš,
ko me pogledaš slišim bitje srca
ko se nasmehneš mislim, da srečna sva oba.
A kaj ko tvoj pogled je tako kratek
tvoj nasmeh tako zaigran, ko pogledam te
se umakneš in greš stran. A sanj
mi ne moreš vzeti, čeprav vem, da vse je zaman.

Ljubim te in vedno te bom pa čeprav moja nikoli ne boš

Vse kar sem si želela si bil ti. Ko sem te dobila, sem te zaradi neumnosti izgubila.

Lutam sama i ove kišne noći,
i gledam hoće li neki lik nalik tebi možda proći.
Ljudi pored mene prolaze,
i gledaju u moje suze koje jedna za drugom dolaze.
Izgubljena sam u boli duše svoje,
i oko mene sve je crne boje.
Tužan lik u mojim oćima,
pokušavala sam skrivat noćima.
Ali me bol svladala i tuga je nada mnom zavladala.
A ja i dalje u tihoj kišnoj noći,
nastavljam lutati ne znam kuda poći.

Ko čutil boš,
kar čutim jaz sedaj,
ko ljubil boš,
kot ljubim jaz sedaj,
takrat spoznal boš,
da nisi prav ravnal
in jokal boš,
kot jočem jaz sedaj!

ne spim...
ne morem...
ne najdem pravih besed,
ki odrešile bi moj skriti svet,
k tebi si želim tako močno,
da spanec mi ne zleze po kožo,

neprestano riše se mi v glavi tvoj prikupen obraz,
vsepovsod ostaja vonj tvojih mehkih, dovgih las,
tvoje nežne oči so kot zvezde,ki svetijo v temi,

o bog daj vsaj enkrat možnos mi,
da tvoje telo v mojem objemu zadrhti,
naj me prelije občutek tako lepega kot ga še ni,
najsrečnejši človek postal za zmeraj bi

carilo :)

Spet ti lažem.
Spet srcu drugačne ukaze kažem.
Naj drugače ti govori,
drugače od realnosti.

Naj vsega ti ne pove,
naj nekaj zase obdrži,
naj te ne prizadene,
naj odvrže slabe misli.

Lažem ti, da dobro sem,
lažem ti, da lepo mi je.
Vem pa, da vse je le zlagana igra,
ki ji jaz citiram drugačna pravila.

Nasmeh zlagan,
dobra volja zaman,
tega ne opaziš,
le za njo se ves čas plaziš.

Prijatelja zapustil,
ker tako je ona želela,
me stran odrinil,
da ona je mirno vest imela.

Me komaj še opaziš,
me komaj še pozdraviš.
Do kdaj bo vse to trajalo?
Do kdaj bo vse to med mano in njo nihalo?

Jo imaš res rad?
Bi zanjo res šel na konec mavrice in izkopal zaklad?
Če si srečen ti,
sem srečna jaz,
a vseeno,
čeprav sva bila prijatelja,
se zaradi nje še ni treba gledati kot dva neznanca.

Pogovor na štiri oči,
samo jaz in ti.
Takšen kot bi si ga jaz želela,
takšnega, ki ga že dolgo nisva imela.

Takšen, ki je bil sproščen,
ko sedela sva na klopci,
ko bila sva čisto sama,
ko imela sem občutek, da nekoč bo nekaj še med nama.

A očitno sem motila se,
brez veze gledati zdaj na preteklost je.
Skupaj »for ever« mislita da bosta,
a to je le beseda, ki vsakega najstnika v ljubezni zamota.

Si zmeraj mi govoril,
da našla nekoga si bom,
ki znal me bo nasmejati,
mi lepih besed na srce posejati.

A nisi pa vedel,
da ta oseba si ti,
da ves čas,
odkar te poznam,
moje srce po tebi hrepeni.

Ti bom vedno hvaležna,
da ob meni si bil,
ko potrebovala sem te,
me tolažil si,
ko imela sem hude trenutke.
... in hvaležna sem ti,
da obstajaš,
pa čeprav ne zame.

srćk moii Łußm Te, Ti pumenš mi use.
Si moii Smotko si moii SveT, ßrez Teße se mi ne da žveT.
Łußm Te Tk kt še nßenga Ćiz si me preuzeu ceu moii srćk si zauzeu.
Łußm Teee.***

Ljubim te kot sonca trate,vse kar delam,delam zate...

vem kaj hocem ,
hocem tebe imti ,
in vem kaj cutim,
nocem brez tebe,
živeti.

Ljubezen je najina malo drugačna –
jaz ženska, ti ženska – a komu to mar!?
Je najina res odločitev napačna,
da bova postali ljubezenski par?

Je čustvo ljubezni zakoncem le dano?
So čustva stvar duše, so le stvar teles?
Področje ljubezni je neraziskano –
Je strast? Je to čustvo? Morda nekaj vmes?

Uživanje v strasti nam je prirojeno,
zakaj naj izrodek bili bi midve?
Sva ženski, sva moška – to res je vseeno,
če čustvo iskreno iz naju privre.

Bi morali zveze se te sramovati?
Zakaj le, če ljubiva se iz srca!?
Ljubezni vseh vrst treba je spoštovati,
ker vsaka iz božjega izvira duha!

Adonis si moj, jaz pa sem Afrodita.
Je važno, kdo vodstvo si v zvezi lasti?
Sva kot dva plamenčka, ki skupaj gorita!
Vem le, da zares osrečuješ me ti!

Mesec z neba je treščil na tla in mi pokazal pot do srca in moj je ves svet kot luna je bled in tvoj je obraz kot čokoladni namaz!

Ljubim tvoje oči, če prav so v njih same laži. A ti ne maraš mojih oči, če prav v njih ljubezen gori.

Sonce zjutraj pljuskne mi v obraz, povsod sva in nikjer ti in jaz.
Hodiva po jeziku ceste do sončne jase in poti so sledi, pa čeprav včasih zgrešijo vse smeri.
In na cvetnem prtu me čakaš kot vrt dišeči.
V tem raju, oazi najinih sanj je vse samo za naju, brez rož in brez sveč.
In nenadoma hitra, močna moja roka potaplja prste na tvojih prsih v želji,
da tudi ti želiš ob poljubih, ki so kot rdeči rožnati cvetovi.
In ne reci, kaj naj storim, česa ne smem, ne kaži mi poti, ne prižigaj mi luči!
Le bodi tu, ko bom jokal, ko bom iskal, naj se vidim v tebi!
S teboj se začutim in sam sem le tebi vdan!
In ljubezen naj gre v cvet do roba solza s hlastanjem zraka, ki zamegli oči, razbija okna, trka na vsa vrata srca.
In potem ti bom narisal nasmeh na ustnice, se ti smejal z rožnatimi očali, ko te bom slačil, kot, da si hrana.
Vzel te bom nežno vso vročo in slano, ne bom te pustil nedokončano,saj ljubezen je val nad valovi in ko je več ni, je samo še ostanek sence sončnih dni.
In ne reci mi, da je ta ljubezen le fantazija mojih sanj, iluzija moje pobarvane resnice!
Ljubim te ljuba…

Edina pot, da si ljubjen je, da ljubiš.

Svetle zvezde mi govore, bleda luna dobro ve, da edino tebe ljubi moje osamljeno srce.

Bil je dovolj lep pogled, da je v mojem srcu nastal zaplet!

ljubezen je lepa ljubezen je vse če fant ljubi le eno dekle!

Lepa je Francija,
še lepši Pariz,
a za mlade najlepši
francoski je KISS!

Naj ti oči zasevtijo kak zvezdice,
naj solze izginejo kot dežne kaplje
ko posije sonce, te hočem videti,
ko se prikaže mavrica, videti hočem
le TEBE!

Najbolj dragocen ti si zame zaklad,
ob tebi spet sončno doživljam pomlad!

Ljubezen dela vsak dan čudeže: oslabi močne in okrepi šibke; iz modrih naredi bedake in iz bedakov modrece, razplamteva strasti, zamegli razum, skratka, vse postavi na glavo.