Lepe stvari so lepe, toda še lepše so, če jih delim s teboj.

Ljubim te, to besedi sta dve, ki napisati se ju zlahka ne da, napiše ju lahko le ta,ki ljubezen čuti iz dna srce in to sem jaz.

Ljubezen je bolezen, bolezen je življenje, a življenje je eno samo trpljenje!

Zbudi naj me v jutru tvoje dihanje,zbudi naj me v jutru tvoj poljub vroče ustnice na vratu mehka dlan na licu.

Fant fant saj si lep, anjka ti se svinjski rep manjka ti se svinjska glava pa si svinja cista prava!!!

Tako kot vesolje, ki vedno več sprejema novih planetov in ozvezdij, tako tudi jaz sprejemam vedno več tvoje ljubezni.

Ti si spomin, katerega ne more izbrisati, ti si bolečina, katero ne more preboleti, ti si plamen, katerega ne more ugasniti, ti si tisti, katerega bom edino mogla ljubiti.

ljubezen je bolezen

Topel objem

Zvečer, ko vse se umiri,
ko vse že spi,
si duša toplega objema zaželi.

A, namesto toplega objema,
le ječi in joče,
saj ga ni in ni.

Včasih se jezi,
včasih se žalosti,
včasih od bolečin ječi,
včasih pa že otopi
in za nič ji ni.

Zakaj?
Ker si le toplega, iskrenega, večernega objema želi.

Avtor: H.Z.

Ne verjami vsem ljudem, ne lepim fantovskim očem, poslušaj le glas srca, ki nikoli te ne izda!

Moje srece le zate živi,
moje srce le zate trpi
moje srce edino na svetu je, ki resnično ljubi te!

And now every time someone ruffles your hair
or asks you to dance, every time the full moon is out
and every time the sun paints the sky, he'll be all that's on your mind.

Sedaj vidim šele kakšen srček si bil,nudil si mi vse a jaz nisem vedela zakaj se gre.Če me imaš še rad vrni se mi,ker moj srček ima te rad!

Ljubim te kot sonca trate,vse kar delam,delam zate...

Naj ti oči zasevtijo kak zvezdice,
naj solze izginejo kot dežne kaplje
ko posije sonce, te hočem videti,
ko se prikaže mavrica, videti hočem
le TEBE!

Lahko si lažeš, da zame ni ti mar. Lahko si pred resnico zatiskaš oči. Ampak izdal si se z dejanji, z besedami in pogledi. Zakaj si ne priznaš, da v tvojem srcu sem prižgala iskrico ljubezni, ki nežno tli.

Usta na usta, telo na telo, ljubila se bova noč za nočjo!

Kot golobčka sva oba ko se kljunčkava!

tok sem zatreskan vate,da ceu dan mislm nate, pa clo lajf bi dau zate

Ljubila sem te iz srca, a prizadel si me do dna. Odpustila sem ti, odpustila ti bom, samo ljubi se z menoj.

Že mogoče, da se svet ne vrti zaradi ljubezni. Vendar moram priznati, da se je zaradi nje Vredno vrteti z njim.

Vilo sem prosila za drevo in dala mi je gozd.
Vilo sem prosila za rožo in dala mi je vrt.
Vilo sem prosila za zvezdo in dala mi je nebo.
Vilo sem prosila za angela in dala mi je tebe.
Rada te imam in pogrešam te
a dobro vem, da ti si pozabil me
in tvoje srce že dolgo oddano je.

PAZI NASE !« je še zaklicala preden je odšel. Saj mu je zaupala, pa vendar jo je obhajal dvom. Vedela je, da živi za svoj motor, zato mu ni nasprotovala ko je rekel da gre na dirko. Gledala je za njim ko je odhajal. Skrbelo jo je, a je potlačila skrbi in poklicala najboljšo prijateljico. Pogovarjali sta se in za nekaj časa je potlačila skrbi in se pretvarjala da je vse v redu, da nebi užalila prijateljice, ki se je tako trudila da bi ji pomagala čez to. Kar naenkrat pa jo je streslo. Ni vedela kaj je to, vedela je le da je nekaj hudo narobe. Čez minuto je zazvonil telefon. Neznana številka…mukoma se je oglasila. V grlu se ji je naredil cmok. Počasi ji je po licu spolzela solza, nato še ena…
Nepremično je sedela, umirjeno dihala, z solznimi očmi…
Prijateljica ji je počasi vzela telefon iz roke, in poslušala.
Slišala je, ko so govorili : »nesreča..ovinek..nismo mogli pomagati...umrl je…žal…«
Pogledala jo je. Še vedno je sedela, s praznim pogledom zrla nekam v daljavo. Nato pa je vstala, in začela hoditi po cesti, in jokala. Jokala za fantom, ki ga je ljubila bolj kot svoje življenje. Brez njega ob njej ni nje..to je zdaj dobro vedela. Stemnilo se je, ona pa je še kar hodila.
Prišla je do gozda, bila je trda tema, a to na njo ni vplivalo. Vedno globlje je hodila … nato je začela teči. Tekla je, v glavi ji je razbijalo, mislila je da ji bo raztrgalo pljuča…
A ni se ustavila; tekla je naprej, hotela je ustaviti solze, uničiti bolečino ki je uničevala njo…
Nato pa je padla. Počasi se je pobrala, in pogledala okoli sebe. Nikjer nič, nekaj metrov naprej se je svetlikala gladina jezera…
Obdajala jo je gluha tišina, slišala je lastno bitje srca..
In ni je bilo strah. Ni več čutila bolečine, vsaj ne fizične…
V duši pa jo je trgalo na dvoje…
Živela je zanj! Zdaj nima nikogar več…
Pogledala je naprej, proti jezeru, in kot v snu hodila proti njemu…
Ko je občutila hladno vodo, je občutila tudi vrtinec, ki se je počasi pomikal proti njej..
Obstala je, do kolen v vodi…
In čakala…
Pogledala je v nebo, še zadnjič izgovorila njegovo ime, nato pa, z mislimi pri njemu izginila pod gladino.

Podarim ti dve stvari: rože in ljubezen.
rože ti podarjam za danes ljubezen za vedno!!!!!

Ljubila sem te
in še te ljubim,
pa čeprav te izgubim
ljubezen bila je iskrena,
žareča, ognjena!

Podlegel si skušnjavi,
obrnil proti trdnjavi,
nisi ljubil kakor jaz,
zato name spomin,
naj ti bo za okras!

ljubim te at odšev si zdaj čakam da vrneš se ti

Srce lepo mi bije, zunaj sončece sije, le kaj še lepšega si naj želim, če vse to v ljubezni, ki mi jo daješ doživim !

Kaj bi lahko bilo lepšega od tega, da si v mojem objemu? To, da si v mojem srcu.

Je vsako srečanje majhno rojstvo, je vsako prijateljstvo lučka v srcu, je vsak nasmeh zarja sreče in je nekje nekdo, ki iz temnih oblakov prinaša sončno nebo!

Lepo je živeti, ljubezen imeti, a vendar za to tudi malo trpeti!