To je smešno ko se znajdeš tam, kamor nikoli nisi hotela, vse se ti zdi nerazumljivo, dobiš občutek da še sama sebi ne moreš povedati resnice katero v sebi skrivaš. Vem da ne moraš ljubiti dve osebi, vem da je prava ljubezen le ena, katero je zelo težko najti. A kaj, če obstajata dve osebi na kateri misliš cel dan in celo noč, za katere b i bila pripravljena dati življenje brez katerega koli razloga, zaradi katerih so tvoja čustva tako zmedena, da si misliš:« še sama sebe ne poznam«. Mislila sem da je občutek, ko imaš nekoga rad še preko smrti, kot pravljica z veselim in srečnim koncem, a ugotovila sem, da so to le neskončne bolečine in trpljenje…moja čustva so zmedena, ne razlikujejo več med resnico in med željami, saj le tako jaz preživljam lepe trenutke z obema… a ko se zavedam da so to le misli vem da tako nikoli ne bo…najrajši bi sanjala moje življenje brez da bi spala…a kaj če se iz vsekih sanj nekoč zbudiš in veš da niso resnične. A zakaj potem poskušam verjet in si delam vedno novo upanje, da me ljubi vsaj en…zdaj vem da to ni pravljica ki se nekje nekoč konča…to je resničnost v kateri nebom nikoli niti enega on njiju imela.

Imam dvoje oči, da te gledam, dve roki, da te objamem, dve ustnici, da te poljubim in eno srce, da te ljubim!

Sreča je zaklad,
lepo je nekoga imeti rad,
a ko veš, da nisi sam,
je vsak dan s soncem obsijan.

V tebe sem se zaljubila, vse ostalo pozabila. Ti se zame zmenil nisi, sedaj si izginil iz mojih misli.