Ljubezen cveti v očeh, ki so zasanjana roža in nežnost ima v dlaneh, ki jo žametno boža.

En nasvet: pazi nase!
Ena prošnja: ne spreminjaj se!
Ena želja: ne pozabi me!
Ena laž: ljubim te!
Ena resnica: pogrešam TE!

Bil si moje srce,
s katerim sem ljubila,
a sem ga zlomila,
da tvoje zavrnitve nebi čutila.

Bolečina, ki boli.
Zapustil si me ti.
Bolečina, ki peče.
Boli, ker nič ne reče.
Bolečina, ki skeli.
Zadal si mi jo ti.
Bolečina, ki žge.
Ne vrnem se pote.
Bolečina, ki joče.
Pobegniti stran hoče.
Bolečina, ki trpi.
Tako močno, da srce zlomi.
Bolečina, ki jo poznaš.
In mi jo rade volje daš.
Bolečina, ki jo nosiš.
Pojdi stran, jo prosiš.
Bolečina, ki jo imaš.
In nikomur je ne daš.
Bolečina, ki jo trpiš.
Celo takrat, ko trdno spiš.
Bolečina, ki ne zapusti.
Ne oddide, ker ni kot ti.
Bolečina, ki nikoli ne zaspi.
Zdi se, da ves čas bedi.
Bolečina, ki strla bo srce.
Ki že strto je, zato nič ne de.
Bolečina, ki vzela bo telo.
Vzela ga bo, ker ljubila sem premočno.
Bolečina, ki ukradla bo dušo.
Vseeno je, čakam, da grem pod rušo.
Bolečina, ki izpila bo kri.
Tako ostale bodo le še kosti.
Bolečina, ki ne da miru.
Ker predala sem se grehu.
Ta greh, to bil si ti.
Vzel si mi vse, do obisti.
Pustil pa si le bolečino, ki živi.
Živi tam, kjer ostali so grenki spomini.

Mislim nate, čakam nate, ljubim te to je vse.

Življenje brez tebe se prazno mi zdi –
vsebino mu daješ edinole ti!

***seeeBaaa*LJUBiiiM*Teee*fuuuŁ*<3

Težko mi je in jočem
upala bi, a nočem
oprosti, še vedno te ljubim
čeprav hodim z drugim!

V mojem srcu si kot lučka, ki nikoli ne ugasne se, vedno žari, močno in toplo, a le zame vedno strastno.

Boli me pri srcu, resnično boli, če me ne pogledas ti. Želim si te, ne varaj me, lepo te prosim; ljubi me.

ljubezen je ljubezen, sovraštvo pa sovraštvo.

Glupa si če ti tok pumen to da skupi ležita,
da si lepe besede govorita,
ful caita skp prežiwita.
pol te 2 dni z sms-i fila,
pa ti na dušo piha,
kao da sam za tebe diha,
valda,pol te prpele tok daleč,
da se zalubš,
daš noge narazn in mu zvestobo ublubš
in ker je frajer svoje dusegu,
te bo po najhitrejšem postopku udjebu,
kao da rab cait za razmislt!
majkemi to so talenti k si nemorjo nč druzga zmislt..

Poljubi me nežno, v oči me poglej, ničesar ne reci, s poljubom povej.

Sem spoznala ga kot sosošolca, nato kot prijatelja, a ko zaljubila sem se vanj sem postala ničvredna

Se v srce je moje močno zasadila,
na njem ogromen pečat je pustila.
Zdaj še sam ne vem kako,
naj izbrišem spomine a ni lahko.
S tančico svileno me je ovila,
moj um je zopet z modrostjo oblila.

Jo močne so sile v pogubo vodile,
so zlobne se vile v njo naselile.
Čutiti ljubezni ni več poznala,
sama si svojo je usodo kovala.
Tavala skozi je puščave prevroče,
vedela je da zadovoljstva si hoče.

Na poti premagala je vse črne sile,
iz sebe iztrebila je pravtako vile.
Zopet čutila ljubezen je zvesto,
in končno je našla svoje mirno mesto.

Fant vpraša svojo punco: Si zaljubljena vame? Sem v tvojem srcu? Če bi te pustil, bi jokala za mano?

Ona mu odgovori: Nisem zaljubljena vate, jaz te ljubim. Nisi v mojem srcu, ti si moje srce. Če bi me pustil, ne bi jokala, jaz bi umrla...

Čez nekaj mesecev ji on pove, da ima bolezen na srcu in da mora nujno na operacijo. Ona ga objame in joka.

On je po operaciji ne vidi zato vpraša mamo kje je njegovo dekle. Mama mu odgovori: A ne veš kdo ti je dal srce?

Glasuj, če bi tudi ti dal/dala življenje (brez pomisleka) za svojo ljubezen <3<3

Nesreča
Komaj 14 let ji je bilo,
a vendar je ljubila, ljubila tako zelo.
Spominjaš se še, kako z roko v roki hodila sta po dežju,ko pil si ji dežne kapljice z oči in ona…deklica mlada te objela je
okrog vratu in nežno zašepetala v uho,
da na svetu si samo ti za njo, da bila sta srečna.
A usoda je dejala NE!
Spomijaš se še ko z radostjo je stekla čez cesto.
Hitela je k tebi v objem, a takrat še samo kup avtomobilskih ruševin iz katerih se kadil je dim.
Zagledal si jo, ležala je v objemu lastne krvi,
Z grozo v očeh si spoznal, da ona več ne živi.
Komaj 14 let ji je bilo,
a ljubila je tako zelo.
Danes na njenem grobu rdeče vrtnice cveto.

Nigdar več

Nigdar več za teboj ne bom jokalja,
Nigdar več ti ljubezenjskih verzov pisla,
Ne bom te več videvala,
Nočem trpeti,
Zaradi tebe nesrečno živeti,
Hočem naprej,
Hočem daleč stran,
A kamor koli grem za mano vedno pride
List tvoj poslan.

Spomni se kaj name, ko to noč te objame, pošlji mi sanje, ko utoneš vanje in takrat vedela boš, zakaj umrl bi zanje!

Ne verjemi fantu kaj ti obeta saj je podoben metulju, ki od cveta do cveta leta.

Ti si iskra v mojih očeh,
toplina mojega nasmeha,
ti si moja najlepša misel,
utrip mojega srca
in ljubezen mojega življenja!

Letiš,
neznano kam.
Lebdiš,
vse zaman.
Želiš si,
srečati jo,
njo,
dekle popolno.
Rdečelaso,
elegantno,
divjo,
nežno,
bežno,
s sanjskimi očmi.
Daj vzemi si jo!
prepozno spoznal boš,
da storil si napako!

Rada te mam in zmer te bom mela,
upam da teh besed ne bom zadnjih izrekla,
pozab ti zdaj name in js bom na tebe,
nisva si usojena,ker punco že maš.
upam pa da bova frenda ostala vsaj še lep čas.

Čeprav spet je ranjeno moje srce,
bo vedno čutilo ljubezen za té!

>>ljubim te<< se lahko reče,
kar sledi pa rado peče....

Tvoja usta, tvoj nasmeh, vse bi dal/a za tvoj pogled, ljubim te, me ljubis ti, prosim te, odpisi mi !!

Ko ljubim, ves svet se prelesten mi zdi –
če ti me ne ljubiš, pa vse potemni!

Z ljubeznijo mine čas, s časom ljubezen.

˝LJUBIM TE˝ se hitro reče, kar sledi, pa rado peče.

ta nasmeh...ta lepota...ta inteligenca...te lepo oči...ah dovolj o meni...kako si kaj?