Bila sma prijatelja ,

bila sva par

ko si rekel ni ti mar!

Kakor svetloba, ki sveti name.
Kakor bolečina, ki jo krasijo solze.
Kakor tema, ki me prebuja v očeh.
Kakor dotik, ki bi želel obstajati.
Kakor poljub, ki bo večno moj.
Kakor ljubezen, ki jo prebujaš.
Kakor, da sva midva večna.

Živim život koji nisam htjela.
zaljubila sam se u momaka,
kojig nebi smjela.

Nehala te bom ljubiti,
ko bo slep slikar narisal
zvok padajoče vrtnice
na prag dvorca, ki ne obstaja!

bodita zaljubljena imejta čim več otrok tem bolje je in veliko sexsa

Ko se boš odpravil v posteljo, bodo k tebi prišli trije angeli: 2 ti bosta sedla na veki in ti jih zaprla, tretji pa ti bo prinesel sladek poljub od mene.

Zamisli si nebo polno zvezd v eni sami noci, zbriši vse in ga full dobro poglej…no takšno bi bilo moje življenje brez tebe!

Lepo je odpreti oči in vedeti, da nekje si! Ni pomembno od kdaj, ne zakaj, lepo je vedeti da obstajaš v mojem srcu!

Rada ti pozabila vate, da bi ostala le ona zate.
Nikoli neboš pozabil je, kot tudi jaz tebe ne.
Zato upam da prijatelja bova še, čeprav ljubila sem te.!

Prva ljubezen ko mi je odprla srce.......in to si ti

Zapri oči za nekaj trenutkov in videl boš kakšno je moje življenje brez tebe!

Če poljubček ne doseže,
naj pozdravček ti zaleže,
ko pri tebi bom v objemu,
ti poljubček bo v zameno!

Kako bi se počutil, če bi v svojo dlan ujel mojo solzo? Kaj bi pomislil, če bi vedel da je prav ta namenjena tebi? Bi me stisnil k sebi?Bi skušal razumeti,da je tudi nemogoča ljubezen mogoča? Ta vprašanja v meni vedno bodo tlila se v mogočno žalost zlila saj pogled v tvoje oči vedno znova ukazuje mi, naj srce te preboli!

Ljubezen je lepa, ljubezen je vse, če zvesto obljubita se.

Ni smeha, le žalost noč za nočjo.Odpiram oči, z mano tema spi...

Lepo je živeti, ljubezen imeti, a vendar za to tudi malo trpeti!

Si vedno kadila,
si vedno pila,
zato pa mene nisi dobila.

Ko mi rečeš, da me ljubiš sem vesel. Kadar pa imaš probleme in si pripravljena svoje probleme in solze deliti z mano sem v nebesih.

Vrni mi srce, ki ukradel si ga. Vrni mi čas, ki zaradi tebe izgubila sem ga, ker sem vztrajala pri tebi in izgubila možnost, da bila srečna bi z drugim.

Danes je ta dan, dan žalovanja
dan ki nima upanja, dan za katerega
ni vredno živeti.Dnevi, ki so bili
polni upanja,ni jih več enostano
so izginili, v življenju je samo praznina,
velika praznina, ki se ne izgubi v mesečini.
Ostaja tukaj z mano in mi dela luknjo v srcu,
z vsako minuto je luknja večja in globja.
Nikogar ni,ptice ne pojejo,
listje ne šumlja,sonce ne sveti.
Nikogar ni ..tema,tema ki je vse bol temnejša.
Upanje,malo upanja, ki je sijalo je pogoltnila tema
ni ga več enostavno je izginil..ni nikogar..nikogar!!

Ljubezen je ljubezen,
ljubim svojo ljubezen,
moja ljubezen si ti,
in tako jaz LJUBIM TE!

Noč, tema nikogar ni le jaz in ti ter najine oči!

Vilo sem prosila za drevo in dala mi je gozd.
Vilo sem prosila za rožo in dala mi je vrt.
Vilo sem prosila za zvezdo in dala mi je nebo.
Vilo sem prosila za angela in dala mi je tebe.
Rada te imam in pogrešam te
a dobro vem, da ti si pozabil me
in tvoje srce že dolgo oddano je.

Ko v sanjah se zbudim, v svojih mislih se zgubim. Tavam le tam kjer nekaj veljam, tavam le tam kje vse se zgodi, tavam tam kjer sva le JAZ in TI!

Vedi, jaz zaljubljena sem vate,
čisto vsak dan mislim nate,
mi po glavi hodi le poljub,
če nisem s tabo, je obup.

Vedno sem te in te bom ljubila, čeprav nisem vedla da te bom izgubila.

Zakaj bi te iskala če ti ne iščeš mene?
Ne gledaš nazaj,ko sva bila nekoč srečna
skupaj,zdaj sva oba sama v samoti v temi,v sobi s 4 stenami zaprta,
kot bi bila v zaporu.Sama sva nihče ne pomaga,
nihče ne rešuje,kričiva v nič, v 4 zazidane stene.
Nihče ne pride,da bi naju vsaj pogledal,
da bi se nama nasmehnil in rekel pojdi naprej ne vstavljaj
se v temnih prostorih.Ne midva sva sama,
brez oblačil,brez družine,brez hrane.Nekega
dne bova spet srečna skupaj,če tudi v nebesih
tam nebova zaprta,svobodna bova kot še nikoli prej.
Zakaj zdaj nisva skupaj, skupaj pa čeprav med 4 stenami.
Bila bi skupaj,naine poti bi bile bližje,moči še močnejše.
Ampak ne midva sva sama brez moči, kot angela ki živita v Peklu!

Misli moje le hite, kamor vas je želja ta, in srčno mi pozdravite, biser mojega srca.

V svoje naročje me skrij, ko hočem se vdati, da zmogla bom stati...

Znanstvenik na stolu sedi
in si mane oči.
Skozi svoja očala strmi,
a mu preprosto jasno ni,
kako lahko narava naredi
tako čudovit dragulj kot si ti!