Verz: Zgodba dojenčka o splavu.. 1 mesec mami, velik sem samo 15 cm, ampak imam vse organe. Obožujem tvoj glas. ... Vedno, ko ga slišim mi mravlinci prepravijo moje telo. Zvok tvojega srčka je meni najljubši. 2 mesec mami, danes sem se naučil vleči palec. Če bi me videla bi zagotovo vedela, da sem dojenček. Nisem dovolj velik, da bi preživel zunaj mojega doma, tukaj je tako lepo in toplo. 3 mesec mami, punčka sem ! Upam, da si vesela. Hočem, da si vedno srečna. Ne maram ko jokaš. Ker zveni tako žalostno. Potem sem tudi jaz žalostna in jokam, čeprav me ne slišiš. 4 mesec mami, danes so mi začeli rasti lasje. Zelo so kratki in redki, ampak imela jih bom veliko. Veliko telovadim. Svojo glavo lahko obrnem in pokrčim prstke ter razgibam roke in noge. 5 mesec Danes si šla k zdravniku mami. Lagal ti je. Rekel je, da nisem dojenček. Ampak sem dojenček mami, tvoj dojenček. Čutim in mislim. Mami, kaj je splav? 6 mesec Spet slišim zdravnika. Ne maram ga. Tako hladen in brezsrčen je. Nekaj prihaja v moj dom. Zdravnik jih imenuje igle. Mami kaj je to? Peče! Prosim ustavi ga. Nemorem se izmaknit! Mami! Pomagaj mi! Ne.. 7 mesec Mami, jaz sem vredu. V jezusovem naročju. Drži me. Povedal mi je glede splava. Zakaj me nisi hotela mami?.. Vsak splav je samo še eno srce, ki je bilo ustavljeno. Dvoje oči, ki nebodo nikoli videle, dvoje dlani, ki nebodo nikoli dotaknjene, dvoje nog, ki nebodo nikoli tekle, en glas, ki nebo nikoli govoril...! ://///