Verz: Najtanjše vlakence v telesu neustavljivo zadrhti, ko me objameš ob slovesu, poljub mi dahneš na oči. Ko kličeš me po telefonu, srce kot noro trepeta – po nenapisanem zakonu, kot nalašč glas odpoved da. A ko naslednjič se dobiva, ko k tebi spet privijem se, čeprav rdečica me obliva, povem, da osrečuješ me!