Sedim na postelji in v solzah iščem odgovore….odgovore v katerih se spopadam z napakami, ki sem jih storila v preteklosti. Preprosto ne vem več kdo sem…..ne vem, zakaj se mi vse to dogaja….zakaj vedno meni…..zakaj vedno znova? Mar si ne zaslužim biti ljubljena in srečna…..?

….Hodim sem in tja……tuhtam…..odgovora ni. Pogledam se v ogledalo, a ne vidim ničesar… le žalosten in objokan obraz…. Žar v mojih očeh je izginil….prazne so…...Zame ni več prihodnosti…..je le še preteklost…. preteklost iz katere ne morem…..

Razmišljam o stvareh, ki jih ni več ob meni…..o dnevu, ko sem ga prvič videla…..o lepoti in pogledu, ki sta me v trenutku prevzela…..Niti v sanjah si nisem mislila, da me bo kdaj opazil….da bom sploh kdaj njegova…..še posebej, ker sem takrat imela fanta….fanta, s katerim sem bila tedaj že 6 let in ga neizmerno ljubila…..ljubila….čeprav, kot sem kasneje ugotovila, zanj nisem bila edina. Že takrat sva imela težave, a sem si zatiskala oči……pred resnico, ki je bila tako očitna in je takoooo zelo bolela…..nisem ga hotela izgubiti, saj je bil prvi, ki sem mu v celoti predala srce……in to tako mlada….stara komaj 18 let……In potem mi je tistega dne nasproti prišel on…….v vsej svoji lepoti…..V trenutku mi je vzel dih…..Bil je tako…. mmmmmm…..ne znam opisati…..Le kdo neki je, sem se spraševala…..Odgovora še dolgo nisem izvedela, saj ga moji prijatelji niso poznali….a je bil od takrat v mojih mislih……še posebej, ker je bilo takratnemu fantu vse drugo pomembnejše od mene…….zame kr ni imel časa……raje je bil cele dneve v gostilni s prijatelji ……in tako se je začelo…..pri 24-ih letih sem prvič pomislila na drugega in tako zaplavala v svet sanj….v svet, kjer je bil on…..kjer sem bila srečna…..Žal pa vse lepo hitro mine in tako je minilo tudi to……izvedela sem, da je še otrok…..takrat star komaj 15 let……Svet se mi je v trenutku podrl….mislila sem, da je le leto mlajši od mene…..povrhu pa je imel še punco….. Nehala sem sanjariti o njem in poskusila rešiti še edino, kar mi je ostalo……že skoraj razpadlo zvezo……. Uspelo mi je……ampak samo za dve leti……kar kmalu se je vse začelo ponavljati…..vedno več je bil z doma……vedno manj časa je imel zame…… dodatno so se začele širiti še govorice, da me vara…….in res me je ……Končala sva! Takrat sem bila resnično na dnu…..nisem mogla razumeti zakaj……kaj sem storila narobe, da sem si to zaslužila……zanj sem bila vredna manj kot zadnja smet na cesti……in še užival je v tem……odšel je z nasmeškom na obrazu…….k drugi….. Mene……mene pa je uničil……uničil je vse, za kar sem živela……vse, v kar sem zaupala in verjela……tistega dne sem dobesedno umrla…… Izgubila sem vso zaupanje v moške in v ljubezen nasploh…. Zaklela sem se, da nikoli več ne bom trpela……da se nikoli več ne bom zaljubila…vsaj dokler ne bom videla, da me ima fant resnično rad…… in tako mi je spet nasproti prišel on…….fant, ki mi je pred leti tako ogrel srce……fant, ob katerem sem na drobno trepetala…….fant, ki je bil toliko mlajši od mene, a tokrat tri leta starejši……Pristopil je in se predstavil……..komaj sem prišla do sape od presenečenja……Od tistega dne sva bila nerazdružljiva……..to so bili najlepši meseci mojega življenja, ki pa sem jih s svojo hladnostjo, nezaupanjem v njega in ljubezen izgubila…….. izgubila za vedno……Odšel je……odšel, ker ni več zaupal v naju......odšel, ker ni več verjel, da nama bo ratalo........odšel je brez poljuba……..vse, kar mi je od njega ostalo je le rana…….rana, ki je še danes odprta…….in še vedno slišim njegov odmev besed: mala, rad te mam……vse si mi……..Zakaj? …….zakaj se je potem moralo končati………zakaj sem mu zaupala in verjela, da moram poslušati svojga srčka, da zdaj zopet trpim………zakaj sem skrivala svoja resnična čustva in mu nisem že prej povedala, koliko mi pomeni….. Ali bi to kaj spremenilo……..verjetno ne………čakajo ga še študentska leta in vsa neizživeta mladost………mladost in življenje v katerem ni prostora zame…… zdaj končno živi……uživa mladost…….name je pozabil……..njegova hladnost me ubija…….dnevi brez njega so prazni…….ne vem, kako naj ga pozabim……ne gre, pa če se še tako trudim……moja ljubezen do njega je prevelika, da bi odnehala, vendar moram…….moram ga prepustiti njegovim sanjam……sanjam, katerim bo sledil čisto sam…….meni pa ostane le še upanje in neuresničljive sanje……sanje v katerih sva skupaj…….srečna…… in zaljubljena ……..ter upanje, da se te sanje uresničijo……

Šele, ko sem ga dokončno izgubila, sem se zavedala, kaj sem imela………in sedaj……ko ga ni več……..sedaj živim le še od spominov……spominov in upanja, da mi bo lahko nekoč oprostil vse napake, ki sem jih storila…….ne da bi zanje pravzaprav vedela……. V mojem življenju je bil nekaj posebnega, bil mi je vse……..in mi je še zdaj, pa čeprav si na cesti rečeva samo zdravo……. Več ne premoreva.....Vem, da verjetno nisem bila prava ženska zanj in da bo kmalu spoznal drugo…….takšno, kot si jo želi sam………V mojem spominu pa bo živel le on in občutek…….občutek, v katerem sem resnično in prvič v življenju obstajala………občutek, v katerem sem bila ljubljena......občutek, v katerem sem ga naskrivaj, a iskreno in iz srca ljubila…….

jan... veš da sm te z vsem srcem ljubila...
nevem zakaj ampak kar odšel si.. k drugi..
teden po tem sm te videla z drugo..objeta sta bila..
oprosti ampak mene je srce zabolelo..
sebe sm krivila zdaj je že 1 mesec mimo..ampak jan.. js te ljubim...
razumi me.. ne morm te pozabit nikol..!
sorry.. tud js sm nardila napako.. se zavedam..
sam tok si mi všeč.. rada te mam..
vsako noč zaspim v solzah le zaradi tebe..jaaaaaaaaaaaaan... razumii me..ljubim te..
vsi mi govorijo naj te pozabim a kako..???
moje srce te ne more pozabit..
js sm ti svoje srce dala.. da je čuvaš..ti pa si mi srce zlomil..!
in zdj mam rano...ki jo lahko zaceliš le ti..
ampak vem da je ne boš.. vem da ne..
Jan..počasi te pozabla... in našla svojo srečo...
imela otroke.. in prvemu fantku dala ime Jan.. da boš vedu kok mi pomeniš...
zate bi življenje dala.. sam da bi lahko s5 s tabo ostala..
jan še se bova sprečala vrjemi mi... in takrat... upam da se boš zavedu.. kok si mi pomenu.. ampak vedi.. da bo takrat zate prepozno..
kr js sm že začutla kaj je prava bolečina.. zarad tebe
ubistvu bolečine ne bi smela poznat..ampak jo..
jan veliko sm pretrpela.. in si zaslužim srečno življenje..
čeprav nekje v srcu.. te še ljubim...
ampak to počlasi izginja..
in naj ve cel svet..[ Da sm Jana iz Kopra ] iskreno ljubila...:)

ančika (cukrčk moj) jz upam da mi boš lahku kdaj odpustila za moje neumne napake jz te bom čakou tut do konca svojga žiulenja če bo treba **LJUBIM TE IZ DNA MOJGA SRČKA***

Ko spoznaš kaj si imel prepozno je da bi bil vesel,
Ko spoznaš da te nekdo res ljubil je, ti povzročal si mu le solze,
Ko spoznaš da si nekomu pomenil vse, prepozno je.
Ti sedaj pomeniš mi vse, zato te prosim ne izgubi se.
Ljubila te bom in ljubim te, zato prosim zašepetaj mi v srce.
Tvoja bom vedno ne glede na prihodnost, in v mojem srcu boš vedno moj.

»Saj ni mogoče!« je zakričala, ko je pogledala skozi okno svoje sobe. Gledala je v zelo nenavaden prizor. Bil je hladen januarski dan. Eden takih dni, ko bi bilo bolje ostati v postelji. Eden takih, ko je jutro bolj žalostno od praznine tvojih misli, tvoje osamljenosti. Eden takih, ko ti celo samota preseda, eden takih, ko bi najraje izginil iz obličja zemlje. Eden tistih groznih, mrzlih, sivih zimskih dni, ko se ti zdi da zvok zaman skuša prebiti gluho tišino sivih oblakov, ko se ti zdi da nič ne more od tebe in do tebe. To se zdi Navadnim ljudem. Navdaja jih z grozo. ONA pa v tem neznansko uživa. Njej samota nikoli ne preseda. Črnina, te je že tako ali tako navajena…v njej tako ljubi črnini, zagledati nekaj pisanega, je bil zanjo šok. In ko je tako stala, strmela v neznano točko sredi neznanega, je zagledala več sto let staro drevo, ki je stalo na robu previsa. Pod previsom 100 metrov niča, potem pa skale. Ostre,hladne,sive skale. Vanje je butalo hladno morje. Skale so jo privlačile. Želela se jih je dotakniti. Pa vendar je bilo to nemogoče. Poti do te divje obale ni bilo. Ona pa si je to tako želela…tako neznansko si je to želela. Živeli so v samotni hiši. Kilometre okoli ni bilo žive duše. Ljubila je ta samotni kraj. Ko je tako, kot že nič kolikokrat strmela v to staro drevo, je pod 30 centimetrsko snežno odejo, ki je k tlom težila že tako stare in krhke veje veličastnega drevesa, zagledala cvet. Nenavaden, vijoličen cvet. Na cvetu je bil metulj z črnimi krili. Bila so popolnoma zaprta. Iz cveta se je vila dolga lestev. Segala je tik do te divje obale. Pot do skal…pot do sreče. Želela je do tega drevesa. A ni mogla. Sneg je bil previsok. Potem pa so se, nenadoma, kakšen teden po njenem odkritju nenavadnega cveta, začela metuljeva krila odpirati. »NE,NE!« je nemo kričala. »ne odleti še!« obšlo jo je grozljivo spoznanje. Ko bo metulj odletel, bo cvet izginil, s cvetom pa tudi edina pot do obale, do skal, do njene sreče. Da, že več let ni bila srečna. Delovala je srečno. Hotela je, da se je ljudje spominjajo takšne, kot je nekoč bila. Srečna. Kar pa že dolgo ni bila več. Počutila se je ujeto, zaprto. Želela si je svobodo… In ko je bila tako sama, s svojimi mislimi, je metulj še bolj razprl svoja krila. »Znamenje« si je mislila. »Moram do cveta. Edino tako bom spet našla srečo.« In odšla je. Komaj, komaj je prišla do drevesa. Cvet pa se je vedno bolj odmikal. Boj blizu ko je bila, bolj je bledel. Ko je splezala na drevo, je cvet izginil. Bila je besna, razočarana. Strmela je v skale, poslušala tih šepet divjih valov. Klicali so jo, klicali da se jim pridruži ob petju nebeške melodije. Vleklo jo je k skalam. Padala je, padala k tlom, k svobodi. Tal pa ni bilo. Padala je v neskončen prepad…prepad brez konca…nekje na poti bo našla srečo…resnično srečo.. Nihče je nebo pogrešal. Ni imela doma v samoti. Ni imela hiše v samoti. Ni bilo pečin. Le njene sanje. Potapljala se je vanje. zaspala je in se nikoli več zbudila. Našla je srečo. Nekje, z angeli…ali pa so tudi to le prividi. Prividi sreče.

MIHA, moj dragi miha... rada te mam ... fuulll!!!

rada mam jest svojga dejana!dejan ti si mi vse!!nedam ga nikomu!!jest sm sam tvoja!!tvoja tvoja

Sprašujem se odkar živim,
sem res edina ki trpim?
MAr res vas toliko je ljudi,
mar ste resnično srečni vsi?
Ali je med vami kdo,
ki ve za žalost,
ki ve za zlo in nosi kakor nosim jaz,
le masko sreče čez obraz?



No pa naj ti jaz velim,
sem eden tistih in močno trpim!
In ja res je toliko ljudi,
ki srečni so vsi!
in jaz sem eden med njimi,
ki ve za žalost in tegobo,
in res je nosim masko, masko sreče
KAKOR TI!!!

nairaiš te mam..čeprou ti tega ne veš=( bla sva skupii..naiLepš mi je blo..res!in upam da bova lahko ponovila te lepe trenutke!upam..upam..ljubim te*<3

Ja vem, brez veze sploh še razpravljati o tem, samo zadnje čase mislim samo še nanj.
Včasih sem preveč zadržana do prijateljev, zaradi njega. Ker ga imam preprosto tako rada, da bi bila zanj pripravljena ubijati.
Vsak dan, vsako uro, vsako minuto .. le on. ON.! Pa zakaj.? Tokrat je prvič, da imam res neko osebo tako rada.

Ko ga gledam, je svet popoln. Ko mislim nanj, ostalo ne obstaja. RESNO.!
Pa kaj pravzaprav kar nekaj filozofiram tukaj.?
On ve .. ve, da ga imam rada.!
Fuckin' ZALJUBLJENA SEM VANJ.!

Pa kaj .. Tako bo ostalo. Težko ga bom pozabila.
Žalostne pesmi, besede in verzi .. vse me spominja nanj.

In ja .. mogoče bo prebral. Pa kaj.?
Še enkrat bo prebral tisto, kar že ve.

OMG. Kaj se dogaja z mano.?
Obsedena sem ..
.. ja z NJIM.!

Ampak .. vedno bova prijatelja ..
.. in vesela sem, da imam to možnost .. BITI PRIJATELJICA.!
Čeprav tako velika beseda, a hkrati premajhna.

Ta blog, je namenjen NJEMU.!

In še enkrat ti povem, POMENIŠ MI VSE.!

Moraš izbirati tiste, ki so blizu tebe, da bi vedel kdo si.
Menjati prijatelje, da bi zvedel kakšen je človek.
To je cena, s katero lahko živim.
Reci to tistim ljudem, ki sledijo pravilom, zakaj?
Pustijo se da jih vodi strah.
Življenje je enostavno.
Sprejemaš odločitve in se ne obračaš nazaj.

ZAKAJ ???????

Zakaj so eni ljudje tako nsramni in so čisto vsi na isti ravni!
Čez čas pa jim je žal, ter hočejo da bi vsak vse dal, da bi popravil svoje napake,
za katere je dolgo delal napačne korake!!

o mark urh rebec... všeč si mi bil... všeč si mi... všeč mi boš... <3 eva

Moiiiii JaKa NaiRai?… Te MaM... :*

Freends Fooreveer..<3
BuuuT .. noow you're gone :'(
i miss u soo mucH & i'm soo losT withouT you.!!
naiRaai sm Tee meŁa in za ueDnoo Te bom meŁa.!<33
R.I.P

nikica?‚�© ...vsak ki kopira pesmico z naslovom TI, mora platit 10 dolarov. brez zafrkancije... to je delo umetnika. !!

tisti ki pravi da alkohol samo unici ljudi naj ve da to ni res! meni je alkohol dau pogum da sem svoji simpatiji povedala kako mocno sem ga ljubila potiho 5 let.sedaj sva skupaj ze 14 meseceu!! *Tomaž ljubim te najvec pa za skos tvoja lubica Asta*

Nevem kdo sem..kaj sem..kaj počnem. odkar te ni več z mano, sem samo še bleda slika tistega kar sem včasih bila. Ne bom več dolgo zdržala..nemorem več..pomenu si mi vse na svetu, vse bi dala zate. ... Brez tebe je moje življenje prazno, vsak trenutek se bo sesulo v pepel.
Vedi pa da kjerkoli boš te bom našla in te varovala kot največje bogastvo tega sveta. Ko boš osamljen, želosten in ne bo bilo nobenga ki bi ti prisluhnil se zazri v nebo v najsvetlejšo zvezdo, spomni se name in pomagala ti bom.
Če se boš kdaj spraševal zakaj sem to nardila, vedi samo da zaradi sebe in moje sreče. Vedno bom bila lahko s tabo kar pa mi v življenju ni bilo usojeno.
In čeprav ne boš tega sporočila nikoli prebral vedi da te ljubim iz vsega srca in te bom vedno ljubila. Bodi srečen...Vedno samo tvoja***

deiia.naiboLša prijateLca si nikoL te nočem izgubit.4 ewer boš v moien sčrčku ker si nekei posebnega.!.

Nehala te bom ljubiti, ko bo slepi slikar narisal zvok padajočih vrtnic na prag dvorca, ki ne obstaja.

Tadej ne igraj se z mano, ker ti bo žal!!!!!!!!!!!!!!!!!!
že si mi srece zlomil, kaj hočeš še?????????????

Življenje je lepo brez meja,
zato uživaj kar se da!

HoteLa sem Ti PoveDaTi koLiko PomeniL si mi,
a ZdaJ PrePozno Je saJ Ti si varaL Me..
Še VednNo LJubim te,
Vendar med nama KončaNo Je Vse.!

By... Your SunShine.<333

*..PriJaaTeeŁsTvoo na DaaŁJaauoo..*

veŁijo jih pravi, da dekŁe in fant nemorata bit dobra prijateŁja. Zakaj ne.?? veŁikokrat se sprasujem zakaj. Samo odgovora ne najdem, Pumoje sta Łahko zeŁo doobra prijateŁja, dekŁe Łahko zaupa svoje težave tudi fantu...in obratno...zakaj pa ne.? če ti zna fant oz. dekŁe prisŁuhniti in te toŁaži ti pomaga spŁoh ni težau nwm u čem je tukaj tak probŁem. ProbŁem je samo če kateri od od prijateŁjeu čuti kaj eč do drugega prijateŁja...samo tukaj pa obstaja pogovor in se u temp govorita...Mogče je to Łahko en zeŁo veŁik pŁos za oba, ker se že dobro poznata in če misŁista, da Łahko to prijateŁjstvonapreduje v kaj več je Łahko Łahko dobro prijateŁjstvo Łep začetek njihovega druženja zavnaprej.

no jaz p tega posta ne pisem zaradi prijateŁjstva med fantom in punco ampka o prijateŁjstvu na daŁjavo. [.kar je pumoje večji probŁem.]...
...Če spoznaš prijateŁja, ki ni doma bŁizu tebe [.v mojem primeru 150 km stran odmene.] ja zeŁo teško. Že čisto nazačetku rabis neko zaupanje v prijateŁja saj ga ne srečuješ prav pogosto. Res da se sŁisita skoraj usak dan po msn-ju aŁi po sms-jih samo to ni to, kot prijateŁj bŁizu teb, Res da ga hitro wzŁubis in se hitro navežeš na njega..saj ga kaj kmaŁu souznaš..saj se pogovarjaš z njem zeŁo veŁiko.
razmišŁajm, da bi biŁo dobro videti, ga objeti in s epogovarjati v živo o stvareh, ki si se jih sedaj z njem pogovarjau po msn-ju aŁi sms-jh.
Upam samo, da to moje prijateŁjstvo nebo ugasneŁo in da me nebos kr pozabiu...da se bos ne mene spomniu usak dan..saj za krataek čas..kajti jaz se.!