Bili so časi, ko nate sem mislil 24 ur na dan, bili so časi ko
zate storil bi vse, bili so časi sreče, upanja in ljubezni.
A ti časi so minili ostajajo mi le še spomini.
Zate sem se zbujal, dihal, živel in bil živ. Dolgo sem rabil, da
sem spoznal, da ti ne pomenim toliko, kot meni ti.
Preden sem zaspal si bila moja prva misel ti
tudi v sanjah si se veliko krat pojavila mi, in zjutraj
ko sem vstal spet tvoja podoba bila je pred očmi.



Nobody

Zakaj je življenje lahko tako boleče? Zakaj tistih ki jih resnično ljubimo, ne moremo zares nikoli imeti? Zakaj delamo napake in zakaj nimamo več možnosti da jih popravimo? Zakaj odrivamo nekoga od sebe samo zato,ker nas je strah, da nas kasneje, ko bi nas bolje spoznal, ne bi sprejel? Zakaj sploh razmišljamo, zakaj se preprosto ne prepustimo toku ljubezni? Zakaj ne moremo biti nikoli dovolj sproščeni, da bi lahko bili mi, v celoti, brez teh neumnih mask? Zakaj se bojimo bolečine, hkrati pa se ne zavedamo, da je edina bolečina, ki jo zadajamo samim sebi ta, da ne odvržemo teh bedastih mask, in zaživimo naše življenje, polno in lepo? Zakaj odbijamo ljudi, kasneje pa jih želimo nazaj? Zakaj se predajamo tistim, ki nas uničujejo, ki nas dušijo, ki zavirajo naše sanje? Zakaj se zaljubljamo v napačne, v prave pa zelo redko? Ali se res tako sovražimo, pa se tega niti ne zavedamo? Zakaj nismo iskreni kot otroci, zakaj odrastemo, če smo potem samo bolj neumni. Jaz se tega sedaj popolnoma zavedam, vendar ne vem, če lahko te stvari v celoti spremenim, čeprav si tega neverjetno želim. Verjetno so se vse te napake tako zakoreninile v nas,da so pognale tako močno korenine, da jih skoraj ni mogoče uničiti. Upam, da bomo nekoč spoznali da smo veliko več kot mislimo da smo, in da zmoremo ogromno več, kot smo kadarkoli komurkoli dokazali, še posebej sebi....

VEDNO SAMA

Otroci zaprti za železno ograjo ..
Žalostni, a hkrati z nasmehom, ko nogomet igrajo ..

Si želijo družino ljubeznivo,
po toplem domu vsi hrepenijo ..

S solzami v očeh zvečer zaspijo,
v upanju, da se ob svojih starših zjutraj zbudijo ..

Samo majhen objem topline,
občutek, da so varni v tem svetu divjine ..

S pogledom spremljam njo,
kamorkoli gre in karkoli počne ..

Usede se na mrzel beton,
gleda nemo njih, ki delijo si še zadnji bonbon ..

Nihče je niti ne opazi,
ji reče, kako se počuti ali če kaj rabi ..

Vedno in povsod hodi sama,
s upanjem v očeh, da najde si prijatelja ..

Nikoli z nikomer besede spregovorila ni,
da bi se smejala .. saj ne ve kaj pravzaprav smeh pomeni.

Le solze, solze žalosti ..
Povsod in vedno spremljajo njene zelene velike oči ..

Ne bo topline nekoga deležna nikoli ..
Bo vedno le zase, tavala okoli ..

Da bi videla svoje sanje le ograja jo zavira,
njeno upanje počasi iz dneva v dan bolj umira ..

jan... veš da sm te z vsem srcem ljubila...
nevem zakaj ampak kar odšel si.. k drugi..
teden po tem sm te videla z drugo..objeta sta bila..
oprosti ampak mene je srce zabolelo..
sebe sm krivila zdaj je že 1 mesec mimo..ampak jan.. js te ljubim...
razumi me.. ne morm te pozabit nikol..!
sorry.. tud js sm nardila napako.. se zavedam..
sam tok si mi všeč.. rada te mam..
vsako noč zaspim v solzah le zaradi tebe..jaaaaaaaaaaaaan... razumii me..ljubim te..
vsi mi govorijo naj te pozabim a kako..???
moje srce te ne more pozabit..
js sm ti svoje srce dala.. da je čuvaš..ti pa si mi srce zlomil..!
in zdj mam rano...ki jo lahko zaceliš le ti..
ampak vem da je ne boš.. vem da ne..
Jan..počasi te pozabla... in našla svojo srečo...
imela otroke.. in prvemu fantku dala ime Jan.. da boš vedu kok mi pomeniš...
zate bi življenje dala.. sam da bi lahko s5 s tabo ostala..
jan še se bova sprečala vrjemi mi... in takrat... upam da se boš zavedu.. kok si mi pomenu.. ampak vedi.. da bo takrat zate prepozno..
kr js sm že začutla kaj je prava bolečina.. zarad tebe
ubistvu bolečine ne bi smela poznat..ampak jo..
jan veliko sm pretrpela.. in si zaslužim srečno življenje..
čeprav nekje v srcu.. te še ljubim...
ampak to počlasi izginja..
in naj ve cel svet..[ Da sm Jana iz Kopra ] iskreno ljubila...:)

Moja mami je imela samo eno oko. Sovražil sem jo… bila mi je vedno velika zadrega.
Za preživljanje družine je kuhala v šoli za nas učence in tudi učitelje. Nekega dne me je med poukom prišla pogledat in mi zaželet lep dan. Bil sem tako jezen in užaljen, kako je mogla biti tako nesramna, da takšna pride k meni in mi dela sramoto. Zato sem jo ignoriral, s sovražnim pogledom pa dal vedeti kaj je naredila, potem pa sem besno stekel stran.
Naslednjega dne mi eden od sošolcev reče, "ej, tvoja mami ima pa samo eno oko!" Bilo me je tako sram, da bi se najraje pogreznil, zraven pa sem si želel, da bi moja mami izginila za vedno. Zato sem se tistega dne z njo zelo osorno pogovarjal in ji zabrusil, "če mi misliš delati takšne scene, kjer se mi sošolci režijo, zakaj rajši kar ne umreš?!!!"
Moja mamica sploh ni odreagirala…
Ker sem bil poln jeze, niti za sekundo nisem pomislil kaj sem ji rekel. Popolnoma sem pozabil nanjo in na njena čustva, mislil sem samo nase. Želel sem iti iz hiše in se nikoli več vrniti.
Zato sem se pri učenju resnično potrudil in dobil priložnost študirati v Singapurju. Potem sem se poročil. Kupil sem hišo. Dobil svoje otroke. Bil sem srečen in zadovoljen s svojim življenjem, z otroci in udobnostjo, ki sem jo imel.
Potem pa je nekega dne prišla na obisk moja mati. Ni me videla že leta in leta in tudi vnukov še ni spoznala. Ko je stala na vratih, so se ji moji otroci porogljivo krohotali in vpili da je prišla nepovabljena. Zavpil sem nad njo, kako si drzne priti in prestrašiti moje otroke.
"IZGINI, SEM JI REKEL!!!" Moja mati je na to dogajanje tiho odgovorila, "oh, oprostite. Verjetno sem prišla na napačen naslov," in hitro odšla.
Nekega dne sem dobil na moj Singapurski naslov vabilo za srečanje bivših sošolcev. Šel sem na srečanje, ženi pa sem se zlagal da grem na službeno pot. Po srečanju s sošolci sem šel še malo mimo naše stare hiše, kjer sem preživel otroštvo, bolj zaradi radovednosti. Sosedje so mi povedali, da je mati umrla. Niti ene solze nisem potočil.
Potem pa so mi sosedje pomolili v roke materino pismo, ki ga je preden je umrla napisala zame.
Dragi sin, ves čas mislim nate, Žal mi je, ker sem prišla v tvojo hišo v Singapurju in prestrašila tvoje otroke. Bila sem zelo srečna, ko sem slišala, da prideš na srečanje sošolcev.
Vendar pa sem se tako slabo počutila, da sem slutila, da se v postelji niti obrnila ne bom, kaj šele, da bi te prišla pogledat. Oprosti mi, da sem ti bila v času tvojega odraščanja v veliko zadrego. A ves…, ko si bil se zelo majhen, si doživel nesrečo in izgubil en oko. Zato jaz, kot tvoja mamica nisem imela srca gledati te odraščati samo z enim očesom. Pa sem ti podarila svojega. Bila sem zelo ponosna na svojega sina, ki je s tistim očesom videl ves zanj novi svet, tudi zame.
Z ljubeznijo,
Tvoja mami.

jojoj kok pa js enga pogrešam .. !!

pozdravlam evo pa valentino k so naj frendice 4ever... rada vaju mam fulla fulla ...pište kej!!!!!! ;)

robi ljubim te fuuuuuuuuuuuuuuuuuuul <3 <3 <3 <3 <3

Lepo je, ko spoznaš, da nekdo,
ki je daleč stran,
pomisli nate vsak dan,
pa čeprav le za droben trenutek.

Hudo pa je, ko se spomniš nanj in se zaveš,
kako je daleč stran in ga ne moreš objeti,
mu reči kaj lepega, ampak lahko le čakaš,
da pride dan, ko bosta končno spet skupaj....

že od malega se poznava in zdaj sem spoznala da resnično imam te rada. dobra prijatelja sva in bojim se da moje priznanje bilo bi tragično za oba. žečim si da skupaj bi bila, se smejala smešnim rečem oba žalovala za žalostnim stvarem, da objemal bi me močno in ljubil me zelo..

Freends Fooreveer..<3
BuuuT .. noow you're gone :'(
i miss u soo mucH & i'm soo losT withouT you.!!
naiRaai sm Tee meŁa in za ueDnoo Te bom meŁa.!<33
R.I.P

***<3Tilen volim te najja?„�€?ee<3sei vem d ti drugo sam useen=(***

Bolezen je reveževa usoda in bogataševa kazen.

Upornik sem in svojo pot ubiram.
Ni človeka, da me ustavi.
Ni poti, da bi bilo ji konca.
...

Se v srce je moje močno zasadila,
na njem ogromen pečat je pustila.
Zdaj še sam ne vem kako,
naj izbrišem spomine a ni lahko.
S tančico svileno me je ovila,
moj um je zopet z modrostjo oblila.

Jo močne so sile v pogubo vodile,
so zlobne se vile v njo naselile.
Čutiti ljubezni ni več poznala,
sama si svojo je usodo kovala.
Tavala skozi je puščave prevroče,
vedela je da zadovoljstva si hoče.

Na poti premagala je vse črne sile,
iz sebe iztrebila je pravtako vile.
Zopet čutila ljubezen je zvesto,
in končno je našla svoje mirno mesto.

Grega.!
Ljubim te, to zapomni si, saj brez tebe na svetu živeti mi ni.!
Če te izgubim, umrla bom takoj, brez premišljanja si življenje vzela bom.!
Res si vse za kar živim in le po tebi še hrepenim.!
Če pa kdaj zgodi se da te izgubim, vedi nikoLi te pozabiLa ne bom.!

4ever & ever ToGeTheR. <33


iLOUEu GreGa ;**

Tadej...lovam te oz. ljubim teeee....<3tvoja saniQa rtm+ilu*

Vem, da je konec.
Vem, da ne čutiš me več.
Vem, da moram preboleti.

Ampak, vedi ti,
da to ni kar tako.
Vedi, da rane celijo se počasi.

Jeziki umazane, temnozelene,
smrdeče vode pod ozkimi kanali,
ližejo boke domišljije starih hiš.
Beneški mostovi
so kot dvignjeni nosovi
med ozkimi ulicami,
ki hlastajo svetlobo,
kot bi iskale kisik med sencami.
Trgi so skriti,
da ljubezen brezčasno v mestu
lahko tiho govori s tihim glasom
zaljubljencev na valovih
južnih morskih vetrov.
Kot, da duh Giacoma Casanove še ni umrl.
In razdalje med presledki jezikov
tujcev so dvignjene rolete Benetk,
kamor se vedno rad vračaš.

GreGa.!

Ljußim Te.
Upam da Tudi Ti mene.
Le zaTe živim,
Le Ti si TisTa oseba na kaTero misLim vsako seKunDo,
Le Ti si oseba s KaTerO žeLim biTi do KoNca SvoiEGa LaiFa.
ŽeLim Ti povedaT, da je breZ TeBe moi LaiF brez poMeNa.!
NikoLi v ŽivLjeNju še nisem čuTiLa do nikoGar kar ČuTiM Do tebe.!
Upam da Bova skuPaii 4ever & ever.
NiKoLi Te noČem izguBiT,ker si mi vse in brez Tebe sem nič.!
Ne obsTajam,ne najdem se na Tem sVeTu spLoh me ni.!!!
ProSim Te ne PriZaDeni me,
Ne zLomi mi sLčeka ki bije samo zaTe.
in Tudi Vedno bo.!
uPam Da ko boŠ PrebraL Te vrsTice,
da boš Za veDno vedeL kai mi pomeniš.!


iLOUEu ;** 4ever & ever.!



By....Jasnii.Ka.! ;**

Matic. Najraj te imam * pomeniš mi vse na svetu. <3

tisti ki pravi da alkohol samo unici ljudi naj ve da to ni res! meni je alkohol dau pogum da sem svoji simpatiji povedala kako mocno sem ga ljubila potiho 5 let.sedaj sva skupaj ze 14 meseceu!! *Tomaž ljubim te najvec pa za skos tvoja lubica Asta*

??�‚¬�¦jok duše je najglasnejši??�‚¬�¦ odpreti srce da spregovori je??�‚¬�¦ NEMOGOČE??�‚¬�¦Kaj storiti?...to zdaj je vprašanje??�‚¬�¦ ni odgovora??�‚¬�¦

Zakaj ne moreš pozabiti če te je prizadel?
zakaj ne moreš pozabiti če veš da si zanj le igračka?
kako si lahko dovoliš da se mu predaš če veš da ni in ne bo nikoli samo tvoj?
kako lahko upaš da boš samo njegova če ti sam pove da tega ne zmore?
zakaj ljubezen tako boli?
zakaj ljubezen ni samo sreča?
mogoče je narobe to da mu daš vse in še več pa tega ne zna cenit. mogoče ga to odbije. se trudiš da si nedosegljiva da se trudi zate pa sčasoma tega ne zmoreš več in se mu prepustiš.pa ga spet odbije?? potem pa pravijo da žensk ne bodo nikoli zastopili!! kaj pa moški??!!

včasih si svoje življenje predstavljam kot pesem
ki bi naj opisovala moje občutke
ki jih neznam povedati??�‚¬�¦
pokazati ! *
ti si ena izmed teh pesmi??�‚¬�¦
pesem za katero bi naredila vse da bi jo slišala ! *
~> made by: njegova`miška

Rada bi bila dež na tvoji koži,
ki z nežnim dotikom te boža.
Rada bi bila veter, ki ti kuštra lase
in igra se s tvojimi prameni.
Rada bi bila prvi jutranji žarek,
ki zjutraj budi te v nov dan.
Rada bi bila zvezda, ki nosi tvoje ime
in šepeta ti, da nisi sam.

Ko si videl moje pesmi
si se smejal in norčeval:
"Kake bedarije pa pišeš?"
si mi dejal.
Komaj takrat sem spoznala tvoj hinavski obraz,
ki skrival se je ves ta čas.
Upam da boš kdaj spoznal,
kako na človeka vpliva bolečina,
ki nikoli ni pozabljiva!

Šola je sranje šola je šit,
bolj si u jej bolj si zabit!

S olze v očeh
M isel o dobrih ljudeh
R oka prelita s krvjo
T očno takrat me več ne bo !

*..PriJaaTeeŁsTvoo na DaaŁJaauoo..*

veŁijo jih pravi, da dekŁe in fant nemorata bit dobra prijateŁja. Zakaj ne.?? veŁikokrat se sprasujem zakaj. Samo odgovora ne najdem, Pumoje sta Łahko zeŁo doobra prijateŁja, dekŁe Łahko zaupa svoje težave tudi fantu...in obratno...zakaj pa ne.? če ti zna fant oz. dekŁe prisŁuhniti in te toŁaži ti pomaga spŁoh ni težau nwm u čem je tukaj tak probŁem. ProbŁem je samo če kateri od od prijateŁjeu čuti kaj eč do drugega prijateŁja...samo tukaj pa obstaja pogovor in se u temp govorita...Mogče je to Łahko en zeŁo veŁik pŁos za oba, ker se že dobro poznata in če misŁista, da Łahko to prijateŁjstvonapreduje v kaj več je Łahko Łahko dobro prijateŁjstvo Łep začetek njihovega druženja zavnaprej.

no jaz p tega posta ne pisem zaradi prijateŁjstva med fantom in punco ampka o prijateŁjstvu na daŁjavo. [.kar je pumoje večji probŁem.]...
...Če spoznaš prijateŁja, ki ni doma bŁizu tebe [.v mojem primeru 150 km stran odmene.] ja zeŁo teško. Že čisto nazačetku rabis neko zaupanje v prijateŁja saj ga ne srečuješ prav pogosto. Res da se sŁisita skoraj usak dan po msn-ju aŁi po sms-jih samo to ni to, kot prijateŁj bŁizu teb, Res da ga hitro wzŁubis in se hitro navežeš na njega..saj ga kaj kmaŁu souznaš..saj se pogovarjaš z njem zeŁo veŁiko.
razmišŁajm, da bi biŁo dobro videti, ga objeti in s epogovarjati v živo o stvareh, ki si se jih sedaj z njem pogovarjau po msn-ju aŁi sms-jh.
Upam samo, da to moje prijateŁjstvo nebo ugasneŁo in da me nebos kr pozabiu...da se bos ne mene spomniu usak dan..saj za krataek čas..kajti jaz se.!

Za vedno te bol LJUBILA,
dokler se nebom UBILA !