Verz: zopet enuih tistih dni,...ko razmišljam o njem.zacelo se je pred tremi leti ko sem spozmala njega in njegovi druščino.zagledala sem njegove iskrive oči.od takrat pa do danes se je zgodilo marsikaj.usoda mi je na pot poslala njegovega bratranca,pa vendar nama ni uspelo,med nama ni bilo tiste prave ljubezni.vedno sem hrepenela po njem.danes po treh letih ko sva se oba spremenila se vedno hrepenim po njem a se vedno zaman.newem kaj cuti do mene pa si tudi nočem vedeti.saj ce bi tako hrepenel po meni kot jaz po njem bi med nama se vedno stala ovira.-njegov bratranec boštjan.boštjan me ni nikoli ljubil pa vendar mi nebi oprostil.tudi sama sebi nebi nikoli oprostila sebi ce bi unicila prijateljstvo med mano in matejem.ali med matejem in boštjanom.po treh letih je še vedno matej tisti ki ga gledam in zaradi katerega počnem stvari ki jih mogoce drugac nebi.pa vendar sem vesela da sva vsaj prijatelja in me ne moti ce si dobi punco.mogoče naji bo usoda cez 10 let združila.nikoli se neve,saj zato je življenje tako lepo in polno presenečenj.pa četudi nikoli nebova par sem srečna.le ko bo prišel čas za slovo...nekoč...bi rada da izve da sem ga ljubila in vedno hrepenela po njem.rada bi da ve da sem zaradi njega vztrajala.in da mi je v življenju prinašal srečo.vsaj zato se mu želim zahvaliti.