Izpovedni verzi

Razvrsti verze po ocenah | datumu | naključno

poznali sva se od rane mladosti,tako rekoč iz planic.minevala so leta,najino prijatelhjstvo se je razvijalo in mislila sem da ti lahko popolnoma zaupam.poznala si vsako mojo malenkost vse si vedela o meni.Ko sva šteli 16 let si se zaljubila v fanta ki si ga poznal iz otroštva.Svojo ljubezen ti je pričel vračat in postala sta eden izmed mnogih parov.Še danes po enem letu ne morem vrjeti da te sploh nisem poznala,nisem vedela kako si me zmožna prizadeti.kako si zavrgla vse najine spomine ,kako si v enem letu pozabila vsa leta najinega prijateljstva.Pa vendar sem te tako zasovrazila da ti niti enega dneva nebi namenila.tako zelo sem zaradi tebe trpela,da upam da ti usoda bo to nekoc vrnila.nikoli ti nebom oprostila,besed ki si jih izgovorila.

Grega.!
Ljubim te, to zapomni si, saj brez tebe na svetu živeti mi ni.!
Če te izgubim, umrla bom takoj, brez premišljanja si življenje vzela bom.!
Res si vse za kar živim in le po tebi še hrepenim.!
Če pa kdaj zgodi se da te izgubim, vedi nikoLi te pozabiLa ne bom.!

4ever & ever ToGeTheR. <33

iLOUEu GreGa ;**

aLen LJU?ƒ?�IM TE...NaiiiRaaaaiii?… iiiQ TeEEE MaaaaaM..<3

Dan pred božičem sem hitela v veleblagovnico, da bi nakupila še zadnja darila.

Ko sem zagledala množico ljudi, sem se sama pri sebi pritoževati. To bo trajalo celo večnost, pa toliko drugih opravkov še imam.

Božični prazniki so vsako leto bolj neznosni. Ko bi se le lahko spravila v posteljo, zaspala in se zbudila, ko bo že vsega konec.

Navkljub slabi volji sem se odpravila na oddelek z igračami, kjer so me ponovno vznemirile visoke cene igrač.

Pa se po praznikih otroci sploh še pritaknejo teh precenjenih igrač?

Med policami sem opazila petletnega fantička, ki je k sebi stiskal punčko. žalostno je božal punčkine laske.

Zanimalo me je, za koga je ta punčka. Fantiček se je takrat obrnil k starejši gospe, ki je stala poleg njega: “Babi, si prepričana, da nimam dovolj denarja?”

Starejša gospa je odvrnila: “Saj veš, da nimaš dovolj denarja za to punčko, ljubček.”

Potem mu je naročila, naj jo počaka tam, sama pa bo še malo pobrskala naokoli. Odhitela je stran.

Fantiček je še vedno stiskal punčko k sebi.

Odpravila sem se k njemu in ga povprašala, komu bi rad podaril to punčko. Takšno punčko je imela njegova sestrica najrajši in si jo je želela za Božič;.

Prepričan je bil, da jo bo Božiček letos pustil pod smrečico. Odgovorila sem mu, da ji jo bo Božič;ek morda kljub temu prinesel in naj ne bo tako zaskrbljen.

žalostno je odvrnil: Tja, kjer je sedaj, ji Božiček ne more prinesti punčke.

Mamici jo moram dati. Ona ji lahko edina odnese to punčko.

Njegove oči so bile polne žalosti, ko mi je povedal: Moja sestrica je odšla k Bogu, v nebesa.

Očka pravi, da bo tudi mamica kmalu odšla k njej, zato sem ji hotel dati to punčko, da jo odnese sestrici.

Srce mi je skoraj zastalo. Fantek me je pogledal in dodal: Očku sem naročil, naj ne pusti mamice oditi. Rekel sem mu, naj počaka, da se vrnem iz trgovine.

Potem mi je pokazal čudovito fotografijo, na kateri se je smejal ter mi razlož;il: Tudi to fotografijo bom dal mamici, da me ne bo pozabila.

Rad imam svojo mamico in želim si, da ji ne bi bilo treba oditi, toda očka pravi, da mora k moji mali sestrici.

žalostno je pogledal punčko v svojem naročju.

Hitro sem segla v denarnico in iz nje izvlekla nekaj bankovcev. Fantku sem predlagala, da bi še enkrat preštela njegove prihranke. Morda pa le ima dovolj. V redu, je dejal, upam, da imam res dovolj.

Neopazno sem svoje bankovce dodala njegovemu denarju, nato pa sva začela šteti.

Zdaj je bilo več kot dovolj za punčko. Zahvalil se je Bogu za to, da ima zdaj dovolj denarja.

Potem me je pogledal in rekel: Včeraj zvečer preden sem zaspal, sem molil, da bi mi Bog zagotovil dovolj denarja za punčko za sestrico.

Uslišal je mojo prošnjo. želel sem si tudi, da bi mamici lahko kupil belo vrtnico, toda te prošnje nisem upal vključiti v svoje molitve. Zdaj pa imam dovolj za punčko in belo vrtnico.

Veš, moja mamica obož;uje bele vrtnice. Kmalu zatem se je vrnila starejša gospa, jaz pa sem s svojim vozičkom odšla naprej.

Po tem srečanju je bilo moje počutje bistveno drugačno kot takrat, ko sem vsT0Pila v trgovino.

Fantička si nisem mogla izbiti iz glave. Potem sem se spomnila novice, ki je bila pred dvema dnevom objavljena v lokalnem časniku.

Pijan možakar v tovornjaku se je zaletel v osebni avto, v katerem sta bili mlada ženska in majhno dekletce.

Deklica je na kraju nesreče umrla, mamico pa so pripeljali v bolnišnico v kritičnem stanju. Njena družina je morala odločiti, ali jo bodo odklopili z aparatov, ki so vzdrževali njene življenjske funkcije.

Nikoli več naj se ne bi zbudila iz kome. Je bila to družina fantka iz blagovnice?

Dva dni po srečanju v blagovnici sem v časopisu prebrala, da je mlada ženska preminila.

Kupila sem šopek belih vrtnic in se odpravila v mrliško vežico, kjer so ji ljudje izkazovali zadnje spoštovanje.

Ležala je v krsti z belo vrtnico ter fotografijo fantka v rokah, na njenih prsih pa je ležala punčka.

V solzah sem zapustila vežico. Polastil se me je občutek, da moje življenje ne bo nikoli več takšno kot prej.

Še vedno si težko predstavljam, kako močna je bila fantkova ljubezen do mamice in sestrice. Samo delec sekunde je zadostoval, da mu je pijanec odvzel najpomembnejše na svetu.

Zakaj je življenje lahko tako boleče? Zakaj tistih ki jih resnično ljubimo, ne moremo zares nikoli imeti? Zakaj delamo napake in zakaj nimamo več možnosti da jih popravimo? Zakaj odrivamo nekoga od sebe samo zato,ker nas je strah, da nas kasneje, ko bi nas bolje spoznal, ne bi sprejel? Zakaj sploh razmišljamo, zakaj se preprosto ne prepustimo toku ljubezni? Zakaj ne moremo biti nikoli dovolj sproščeni, da bi lahko bili mi, v celoti, brez teh neumnih mask? Zakaj se bojimo bolečine, hkrati pa se ne zavedamo, da je edina bolečina, ki jo zadajamo samim sebi ta, da ne odvržemo teh bedastih mask, in zaživimo naše življenje, polno in lepo? Zakaj odbijamo ljudi, kasneje pa jih želimo nazaj? Zakaj se predajamo tistim, ki nas uničujejo, ki nas dušijo, ki zavirajo naše sanje? Zakaj se zaljubljamo v napačne, v prave pa zelo redko? Ali se res tako sovražimo, pa se tega niti ne zavedamo? Zakaj nismo iskreni kot otroci, zakaj odrastemo, če smo potem samo bolj neumni. Jaz se tega sedaj popolnoma zavedam, vendar ne vem, če lahko te stvari v celoti spremenim, čeprav si tega neverjetno želim. Verjetno so se vse te napake tako zakoreninile v nas,da so pognale tako močno korenine, da jih skoraj ni mogoče uničiti. Upam, da bomo nekoč spoznali da smo veliko več kot mislimo da smo, in da zmoremo ogromno več, kot smo kadarkoli komurkoli dokazali, še posebej sebi....

Upornik sem in svojo pot obiram.
Svobodna kakor ptica, živim življenje.
Svetlo kakor zvezda, gledam prihodnost.
Temno kakor noč, se mi bliža smrt.

Freends Fooreveer..<3
BuuuT .. noow you're gone :'(
i miss u soo mucH & i'm soo losT withouT you.!!
naiRaai sm Tee meŁa in za ueDnoo Te bom meŁa.!<33
R.I.P

Življenje je lepo brez meja,
zato uživaj kar se da!

Krik, neznosna bolečina in občutek padanja,
občutek kar traja dokler ne izgubiš še upanja.
Potem padeš na tla, od srca ostanejo le še razbitine.
Povsod so srhljive sence in misel grozna ne mine.
Ničesar ne moreš več dojeti,
hočeš le svetlo misel ujeti,
a to ti ne uspeva,
v glavi le beseda KONEC odmeva.
Hočeš se iz tal pobrati
in v miru spet zaspati.
A na tla te je bolečina priklenila
in sploh ne zgleda, da te bo kdaj izpustila.
Ne moreš in ne moreš se pobrati
hočeš le delček resnice poiskati.
Ta delček potem še bolj boli
in v srcu vse še bolj skeli.
Ničesar ne moreš verjeti,
hočeš le sekundo časa za premislek imeti.
A to je sedaj že prepozno,
ker on odhaja, počutiš se grozno.

Potem, ko prvi šok je minil,
poskušaš da bi se malo umiril.
A misel ti ne da več svobode
vse je čudno in v srcu te bode.
Premišljuješ kaj si naredil narobe,
v mislih poslušaš nesmiselne obsodbe,
ki se bolj in bolj zdijo le izmišljene zgodbe.
Ne moreš dojeti krute usode,
vse ima skrite kode.
Potem poskušaš kode dešifrirat,
ker se nočeš več sekirat.
A ko vsa resnica se razkrije,
bolečina do konca gte ubije!

Matic. Najraj te imam * pomeniš mi vse na svetu. <3

najprej sva bla dobra prijatla, lahk sma se zmenla vse, počasi sva se spoznavala in navezala drug na drugega, ni minil dan, da se nebi slišala, spoznala sem, da ne morem brez njega, postav je del mojega življenja, komaj dočakam da se s5 vidiva, obožujem ga... to sem spoznala šele pred kratkim. večkrat me je že vprašal če bi hodla, ampak se bojim, da bi me otem lepega dne pustil, dokončno bi mi strl srce. ko sva skupaj je vse nebeško, ne rabiva besed. lovam ga

Na vse opeke tega sveta bi napisala:"pogrešam te"!
Potem bi poklicala Boga in ga prosila,
naj te poišče in ti eno opeko vrže na glavo!
Šele takrat bi spoznal kako boli, če nakoga pogrešaš!

petnajst let nazaj... je bilo običajno jutro. oči me je peljal v vrtec, nato pa sam odšel na neko vajo z ostalimi reševalci. "mami te bo prišla iskat, jaz pa pridem zvečer" v slovo me je še poljubil in že sem hitela v igralnico. mama je res prišla pome, a na obrazu ji je pisalo, da nekaj ni vredu. nato je vzgojiteljici še povedala, da me nekaj dni najbrž ne bo v vrtec. ko sva prišli domov, je bil tam gospod, ki ga nisem videla prvič, bil je eden od očkovih prijatelev. mami me je dvignila v naročje in po lcih so ji začele polziti solze. očka ne bo nazaj. nekaj se je zgodilo, nesreča...in... očka se ne bo mogel več vrniti. takrat sama še nisem prav dobro vedela zakaj se gre a kmalu mi je postalo jasno da se moj oči ne bo več vrnil domov. postalo mi je jasno da ne bo več tistih veselih potepanj po hribih in da me očka ne bo nikoli več peljal v vrtec..., da me ne bo peljal prvič v šolo... vsako leto hodimo z mamo in družino nazaj na kraj nesreče. prižgemo svečko in pomislimo na očita. na to kako bi bilo če bi tisti dan ostal doma. pomislim na to kako bi bilo če bi bil z mano. da bi še vedno hodila skupaj v hribe... kako bi bilo... bilo bi lažje. v osnovni šoli, srednji. vsi me še vedno sprašujejo kako pa da nimaš očka. nimam ga več ker je bil vedno pripravljen pomagati drugim, če so pomoč potrebovali. valeta, maturanski ples... vse je šlo mimo brez očka. bili so in še vedno so spomini in z njimi nekako preživljamo iz dneva v dan. marsi kdo, si želi, da bi se očka rešil vsaj za kak dan, jaz pa bi danes dala vse, da bi ga lahko objela in mu rekla: očka imam te rada. a tega ne bom mogla storiti nikoli več v življenju. želim si, da bi šla lahko še enkrat skupaj na triglav, da bi skupaj hodila smučati, in, da bi skupaj prehodila vse možne hribčke in dolinice. gledam prijatelje... brez nekaterih res ne bi preživela tistih prvih let pa tudi kasneje. hvala mami, da me je vedrila in sva lahko skupaj prestali to preizkušnjo... težko je razumeti, kako je težko. kako težko se je spominjati tistih lepih trenutkov z njim, kako težko se je zavedati, da ti sam ne boš nikoli mogel otrokom povedati kako lepo je na prvi šolski dan, saj je bil zame nočna mora. ostal bo v spominu... najlepšem spominu, na slikah in v moji glavi.....

Marko Mlakar bil si moj žarek, ki ga nisem znala ceniti, bil si moja senca, ki ji nisem znala slediti, bil si najlepše kar se mi je zgodilo, a na žalost sem to spoznala šele tedaj, ko sem se zavedala da vse je minilo. Nisem ti znala pokazati, da te imam rada, da te potrebujem in globoko spoštujem. Ne morem verjeti, da še te po štirih letih ne morem pozabiti, ne morem se v drugega zaljubiti. ?… e zdaj vonjam tvoje mleko za telo, ki po jagodah je dišalo, in še zdaj slišim tvoje besede: dobro jutro mala. Bil si mi vse, in pogrešam te...nikoli zares tvoja, a vseeno za vedno tvoja Barbara...mala...ljubim te!

Včeraj še bila sem tvoja žena,
lepa, vesela, razposajena,
skupaj sva preplesala vse noči,
se globoko gledala v oči
in verjeta, da bo večen najin jaz in ti.

Danes sem vdova,
bojim se dvigniti oči,
ker v njih je bolečina,
ki je nihče ne poteši.

Danes se mi zdi, da življenja več v meni ni. Odkar odšel si ti, v meni je praznina, ne zapolni nobena je vrlina. Ta trenutek želim le umreti, saj tako nočem več živeti. Preveč je slabih novic, ki me rušijo na tla... ko bi vsaj le tebe imela, da bi te lahko objela, se zjokala na tvoji rami in ti vse zaupala. Ne želim si ljubezni, ker vem da ob tebi je nebom našla in nočem da bi še tu razočarana bila. Želim si le prijatelja, ki močno me bo objel, mi rekel rad te imam in vedi nič v življenju ni zaman. Verjemi vse se uredi... a teh besed od nikoder ni.... solze mi po licu polzijo, vendar me spomini na tebe pokonci držijo, koliko smeha in veselja si mi dal in vedno potolažit si znal. Vem da tudi tokrat bo tako, in moje življenje ne bo več tako črno. Ob vsem tem me pokonci drži da moj najboljši prijatelj si.

le kje se skriva ljubezen? Prava ljubezan? ali obstaja ali je sploh ni? iščem in iščem odgovor, a ga ni in ni!

Love is one fu*king shit!

Pety

Ko spoznaš kaj si imel prepozno je da bi bil vesel,
Ko spoznaš da te nekdo res ljubil je, ti povzročal si mu le solze,
Ko spoznaš da si nekomu pomenil vse, prepozno je.
Ti sedaj pomeniš mi vse, zato te prosim ne izgubi se.
Ljubila te bom in ljubim te, zato prosim zašepetaj mi v srce.
Tvoja bom vedno ne glede na prihodnost, in v mojem srcu boš vedno moj.

Ko si videl moje pesmi
si se smejal in norčeval:
"Kake bedarije pa pišeš?"
si mi dejal.
Komaj takrat sem spoznala tvoj hinavski obraz,
ki skrival se je ves ta čas.
Upam da boš kdaj spoznal,
kako na človeka vpliva bolečina,
ki nikoli ni pozabljiva!

Bili so časi, ko nate sem mislil 24 ur na dan, bili so časi ko
zate storil bi vse, bili so časi sreče, upanja in ljubezni.
A ti časi so minili ostajajo mi le še spomini.
Zate sem se zbujal, dihal, živel in bil živ. Dolgo sem rabil, da
sem spoznal, da ti ne pomenim toliko, kot meni ti.
Preden sem zaspal si bila moja prva misel ti
tudi v sanjah si se veliko krat pojavila mi, in zjutraj
ko sem vstal spet tvoja podoba bila je pred očmi.

Nobody

Včasih.pogledam.w.nebo, v.zvezdice.in.pomislm..
Ali.ta.trenutek.kdo.misLi.name.? Če.me.ima.kdo.sploh res rad, če komu sploh keii pomenm?
In če kdo razn mene gleda v zvezdice in razmišlja podobn kt jzt.
K bi vedu kako močno si želim, da bi ti kdaj gledu v zvezdice in mislu name, in me meu usaj tires rd.. in da bi usaj teb kj pomenla. Veš, kako zelo si želim, da bi te mela. Da bi bla ti in js - mi2! K bi vedu kako si želim, da bi te vidla usak dan, da bi te objela usak dan.. in ja da bi te čutla usak dan! Kaj use bi dala, da bi ti isto cutu do mene.. Da bi me meu usaj mal rd. Isto kot imam js tebe me nikol neb mogu met! K moja ljubezen do tebe je usak dan, vsako uro, vsako minuto, vsako sekundo večja. In mam filing, da nikol nau nehala rast! Ti si niti predstaulat nemors kok mi pomens. Ker se ne da povedat, mogoce se da pokazat, ampak nevem če bom kdaj mela šanso pokazat.. Učash se prašam, ZAKAJ? Zakaj ravn ti.. Zakaj mi tok pomens? In nikjer ne najdem odgovora. Ko sm te spoznala si nism mislna, da mi bos tok pomenu več k usi frendi in več k familija, da bos u moji glawi obstaju saom ti. Nekateri frendi k vejo da te mam rada, govorijo da sm obsedena, da bo minil, ampak to ni to! Ti si čist drgac k drugi. Čist drgac filing in prvič u lajfu vem da sm res zalublena! K te vidm, k te slism, se tresm.. srck hitrej bije, v trebuhu mam 1000 metulckou k me nardijo, še bol noro kokr sm!
Sprasujem se:
Zakaj nikol ne dobim tizga kar si zares želimo?
..WHY?
Ampak še useen neki mam, in to je UPANJE, upanje da ti dokažem kok mi pomens, da ti končno dokažem, da si zame ceu svet čeprou si za svet le ena oseba!
Najraje bi ustavila čas ko sem te prvič slisala, tvoj glas me vedno znova preuzame! Najleps. Ugl. upanje..
UPANJE OSTANE ZA VEDNO.
Ostane, ce imas nekoga zares rad

SpoznaLa pred 4 LeTi swa se. ßiLa swa prijaTeLja ko pa ie spoznaL neko punco sTa se najini poTi razšLe. On ie imeu To punco in is ogromno FanTou.* skupai swa se znašLa pred 1 LeTom ko se ie on razšeu s punco. Med Tem ćasom je ogromno LeTau za mano a zaman nisem ga pogLedaLa. v seßi sem si misLiLa odidi neraßim Te. a sedaj swa skupaj srećna. prwih 5 mesecou je ßiLo nepozaßnih. sedaj ko swa skupaj ze 9 mesecou se sprašujem kai še deLawa skupaj. saj se imawa rada. wem da me ima rd. Ogromno rT. sam kaj nei deLam z nemu ce mi nič nepusTi. čim imam kakšen sTik s prijaTeLji se skregawa. a ko widim kako se on dopisuje z drugimi me zaßoLi in sem Tiho. Odkar sem z nemu sm se ogromno spremeniLa ampak widm da ie To napaka. Ker samo Trpim. Će on Tega neßo kmaLu dojeu ßo prepozno za use. in wem da mu ßo Težko wem da ga ßo ßoLeLo.! wendar js Tega neßom TrpeLa. Ko mi ßo 1x poćiLo ßo usega konec. pa ćeprau ga imam rada. NikoLi se nism FanTom pusTiLa Tudi sedaj se neßom. mLada sm še in wem da imam Lahko še ogromno FanTou. Pošlji verz | Glasuj za verz | 1 glasov | Od: Neznan | Zaznamuj verz |

Ljudje si mislijo marsikaj in govorijo kar ne vejo??�‚¬�¦ a jaz vem da ga ljubim jaz vem da ne morem ne morem živeti naprej bi se utopila u solzah žalosti u solzah zlomljenega srca.. ker vem da ne ljubiš me ker vem da ne vrneš se ker vem da z mano srečo ne vidiš.

Sara : ) *

Sedel sem v razredu in strmel v dekle poleg mene. Bila je moja najboljša prijateljica. Gledal sem njene dolge lase in zamišljen obraz. Želel sem si da bi bila moja. Ampak ona me nikoli ni gledala na tak način in tega sem se zavedal. Po predavanju se je obrnila k meni in me prosila za zapiske, ker je prejšnji dan manjkala. Posodil sem jih. Rekla je "hvala" in me poljubila na lice. Hotel sem ji povedati, da nočem biti le prijatelj. Ampak sem se preveč bal in še zdaj ne vem zakaj.
Nekaj mesecev kasneje. Telefon zvoni. Ko se oglasim je na drugi strani ona, v joku mi je razlagala kako ji je njen fant zlomil srce. Vprašala me je, če bi prišel k njej, ker noče biti sama in tako sem prišel. Sedela sva na kavču, jedla čips in gledala romantične filme. Gledal sem njen žalostni obraz in kljub žalosti je bila tako lepa. Želel sem si da bi bila moja. Ampak ona me nikoli ni gledala na tak način in tega sem se zavedal. Potem je rekla da bi šla rada spat, poslovila sva se, pogledala me je v oči, mi rekla "hvala" in me poljubila na lice. Hotel sem ji povedati, da jo imam rad ampak me je bilo preveč strah in še zdaj ne vem zakaj.
Naslednje leto smo imeli ples. Dan pred slavnostnim večerom je prišla k meni in mi povedala da je njen soplesalec zbolel. Tudi jaz nisem imel soplesalke in zato sva se odločila da bova šla skupaj kot najboljša prijatelja. Ko je bilo čudovitega in čarobnega večera konec sva stala na njenem pragu. Gledal sem jo, ko se mi je nasmehnila in me pogledala s tistimi prelepimi oči. Želel sem si da bi bila moja ampak ona name nikoli ni mislila tako kot jaz nanjo in tega sem se zavedal. Potem mi je rekla "hvala, imela sem se čudovito lepo" in me poljubila na lice. Hotel sem ji povedati, da nočem biti le njen prijatelj, hotel sem ji povedati da jo ljubim ampak preveč sem se bal in še zdaj ne vem zakaj.
Potem je minil dan, mesec in kar naenkrat je bil dan ko smo diplomirali. Gledal sem kako se je povzpela na oder, da bi prejela svojo diplomo. Bila je tako zelo lepa. Želel sem si, da bi bila moja ampak zavedal sem se, da me ona nikoli ni opazila na tak način. Preden smo se odpravili domov je prišla k meni, jokala je in jaz sem jo objel. Potem je dvignila pogled in rekla "Ti si moj najboljši prijatelj, hvala" in me poljubila na lice. Hotel sem ji povedati da nočem biti le njen prijatelj, hotel sem, da ve, hotel sem ji povedati da jo ljubim ampak bilo me je preveč strah in še zdaj ne vem zakaj.
Sedim v cerkvi. Moja prijateljica se bo poročila. Poročila se bo sedaj. Gledal sem jo kako stoji pred oltarjem, bila je lepša kot kadarkoli prej. Gledal sem kako je rekla "da" in pri srcu me je stisnilo. Želel sem si, da bi bila moja, ampak ona ljubi njega in tega sem se zavedal. In vedel sem, da me nikoli ni gledala tako kot gleda sedaj njega. Preden se je odpeljala s svojim možem, v svoje novo življenje je prišla k meni, me objela, rekla "prišel si, hvala" in me
poljubila na lice. Hotel sem ji povedati kaj čutim, hotel sem ji povedati, da nočem biti le prijatelj, ljubim jo ampak preveč me je bilo strah in ne vem zakaj.
Leta so minila in sedaj gledam v krsto dekleta, ki je bila nekoč moja najboljša prijateljica. Ko so prebirali njen dnevnik, ki ga je pisala v svojih študentskih letih so prebrali tudi te besede: "Gledam ga in si želim da bi bil moj. Ampak on me nikoli ne gleda na tak način kot jaz njega in tega se zavedam. Hočem mu povedati, želim, da ve, da, nočem biti le njegova prijateljica. Ampak preveč me je strah in ne vem zakaj. Kako si želim, da bi prišel in mi rekel da me ima rad." "Kako si želim da bi ti..." sem si mislil in jokal.
Naredite si uslugo, povejte
tistemu fantu ali dekletu da ga/jo imate radi, čeprav ne veste kako bo
reagiral/a. Povejte kaj resnično čutite do njega/nje ker ne bo tam za vedno

Lepota je stik z vesoljem.
(Heraklit)

Kaj pomeni ta stavek?

LEPOTA: Odvisna je od posameznika. Vsak ima svoj okus.
Sto ljudi, sto čudi.
Ampak prava lepota prihaja od znotraj.

STIK: Združitev, zlitje.
Najlepše, kar se lahko zgodi.

VESOLJE: Je neskončno in se širi. Raste.
Je nedoumljivo, neopisljivo.
Skrivnostno.

Pa saj je lepota tudi taka.

Kaj pa je Vesolje? Kaj je Lepota?

Ne vem. Sem le majhno, nevedno bitje. Všeč mi je vesolje, ker je lepo. Všeč mi je lepota, ker sem človek.

V drugačnem stanju se mi je zdel svet lepši. In končno, HEUREKA!

VSE SE JE ZLILO. Ni lepote več, ne vesolja več.
ENO STA.

Eno prelitje vesolja v lepoto, lepote v vesolje.
ENO STA.

Preko vesolja se pride do lepote.
Preko lepote se pride do vesolja.

Tudi vesolje je stik z lepoto.

ljubim te
a ti me ne ne ljubiš
še žal ti bo da me ne ljubiš
:(

Sprašujm se zakai zaljubiš se. a ni brez veze ko una oseba ljubi drugo osebo. sej čiz useeno ti je. ampak ko pogledaš me, vidim da ljubiš me. ampk ti si zno. ona te ljubi. a nikoli te nebo ljubila kakor jaz tebe. Daj poglei me povei mi če ljubiš me ti. dei poklič me, objem me. čiz usen mi je kwa sam da vem da nekaj čutiš do mene. Usai nasmehni se. Poljubi me. Bot sam tle

Rada bi ti povedala le to
da te ljubim močno,
čeprav zatrjujem ti,
da ne zanimaš me ti!
a v bistvu lažem ti v oči,
da moje srce za tebe ne gori.

Pošlji verz | Glasuj za verz | 1 glasov | Od: Neznan | Zaznamuj verz |

1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 |