Življenje je lepo brez meja,
zato uživaj kar se da!

vleče se že mesec dni....ljubim te in ti to veš...vedno mimo mene greš...prez pogleda in nasmeha....a vem...ljubim jaz in ljubiš ti...a kaj ko vse se spremeni....ljubim jaz....ne ljubiš ti....drugi zdaj zreš v oči...zopet mimo mene greš brez pogleda in nasmeha..

Sedim na postelji in v solzah iščem odgovore….odgovore v katerih se spopadam z napakami, ki sem jih storila v preteklosti. Preprosto ne vem več kdo sem…..ne vem, zakaj se mi vse to dogaja….zakaj vedno meni…..zakaj vedno znova? Mar si ne zaslužim biti ljubljena in srečna…..?

….Hodim sem in tja……tuhtam…..odgovora ni. Pogledam se v ogledalo, a ne vidim ničesar… le žalosten in objokan obraz…. Žar v mojih očeh je izginil….prazne so…...Zame ni več prihodnosti…..je le še preteklost…. preteklost iz katere ne morem…..

Razmišljam o stvareh, ki jih ni več ob meni…..o dnevu, ko sem ga prvič videla…..o lepoti in pogledu, ki sta me v trenutku prevzela…..Niti v sanjah si nisem mislila, da me bo kdaj opazil….da bom sploh kdaj njegova…..še posebej, ker sem takrat imela fanta….fanta, s katerim sem bila tedaj že 6 let in ga neizmerno ljubila…..ljubila….čeprav, kot sem kasneje ugotovila, zanj nisem bila edina. Že takrat sva imela težave, a sem si zatiskala oči……pred resnico, ki je bila tako očitna in je takoooo zelo bolela…..nisem ga hotela izgubiti, saj je bil prvi, ki sem mu v celoti predala srce……in to tako mlada….stara komaj 18 let……In potem mi je tistega dne nasproti prišel on…….v vsej svoji lepoti…..V trenutku mi je vzel dih…..Bil je tako…. mmmmmm…..ne znam opisati…..Le kdo neki je, sem se spraševala…..Odgovora še dolgo nisem izvedela, saj ga moji prijatelji niso poznali….a je bil od takrat v mojih mislih……še posebej, ker je bilo takratnemu fantu vse drugo pomembnejše od mene…….zame kr ni imel časa……raje je bil cele dneve v gostilni s prijatelji ……in tako se je začelo…..pri 24-ih letih sem prvič pomislila na drugega in tako zaplavala v svet sanj….v svet, kjer je bil on…..kjer sem bila srečna…..Žal pa vse lepo hitro mine in tako je minilo tudi to……izvedela sem, da je še otrok…..takrat star komaj 15 let……Svet se mi je v trenutku podrl….mislila sem, da je le leto mlajši od mene…..povrhu pa je imel še punco….. Nehala sem sanjariti o njem in poskusila rešiti še edino, kar mi je ostalo……že skoraj razpadlo zvezo……. Uspelo mi je……ampak samo za dve leti……kar kmalu se je vse začelo ponavljati…..vedno več je bil z doma……vedno manj časa je imel zame…… dodatno so se začele širiti še govorice, da me vara…….in res me je ……Končala sva! Takrat sem bila resnično na dnu…..nisem mogla razumeti zakaj……kaj sem storila narobe, da sem si to zaslužila……zanj sem bila vredna manj kot zadnja smet na cesti……in še užival je v tem……odšel je z nasmeškom na obrazu…….k drugi….. Mene……mene pa je uničil……uničil je vse, za kar sem živela……vse, v kar sem zaupala in verjela……tistega dne sem dobesedno umrla…… Izgubila sem vso zaupanje v moške in v ljubezen nasploh…. Zaklela sem se, da nikoli več ne bom trpela……da se nikoli več ne bom zaljubila…vsaj dokler ne bom videla, da me ima fant resnično rad…… in tako mi je spet nasproti prišel on…….fant, ki mi je pred leti tako ogrel srce……fant, ob katerem sem na drobno trepetala…….fant, ki je bil toliko mlajši od mene, a tokrat tri leta starejši……Pristopil je in se predstavil……..komaj sem prišla do sape od presenečenja……Od tistega dne sva bila nerazdružljiva……..to so bili najlepši meseci mojega življenja, ki pa sem jih s svojo hladnostjo, nezaupanjem v njega in ljubezen izgubila…….. izgubila za vedno……Odšel je……odšel, ker ni več zaupal v naju......odšel, ker ni več verjel, da nama bo ratalo........odšel je brez poljuba……..vse, kar mi je od njega ostalo je le rana…….rana, ki je še danes odprta…….in še vedno slišim njegov odmev besed: mala, rad te mam……vse si mi……..Zakaj? …….zakaj se je potem moralo končati………zakaj sem mu zaupala in verjela, da moram poslušati svojga srčka, da zdaj zopet trpim………zakaj sem skrivala svoja resnična čustva in mu nisem že prej povedala, koliko mi pomeni….. Ali bi to kaj spremenilo……..verjetno ne………čakajo ga še študentska leta in vsa neizživeta mladost………mladost in življenje v katerem ni prostora zame…… zdaj končno živi……uživa mladost…….name je pozabil……..njegova hladnost me ubija…….dnevi brez njega so prazni…….ne vem, kako naj ga pozabim……ne gre, pa če se še tako trudim……moja ljubezen do njega je prevelika, da bi odnehala, vendar moram…….moram ga prepustiti njegovim sanjam……sanjam, katerim bo sledil čisto sam…….meni pa ostane le še upanje in neuresničljive sanje……sanje v katerih sva skupaj…….srečna…… in zaljubljena ……..ter upanje, da se te sanje uresničijo……

Šele, ko sem ga dokončno izgubila, sem se zavedala, kaj sem imela………in sedaj……ko ga ni več……..sedaj živim le še od spominov……spominov in upanja, da mi bo lahko nekoč oprostil vse napake, ki sem jih storila…….ne da bi zanje pravzaprav vedela……. V mojem življenju je bil nekaj posebnega, bil mi je vse……..in mi je še zdaj, pa čeprav si na cesti rečeva samo zdravo……. Več ne premoreva.....Vem, da verjetno nisem bila prava ženska zanj in da bo kmalu spoznal drugo…….takšno, kot si jo želi sam………V mojem spominu pa bo živel le on in občutek…….občutek, v katerem sem resnično in prvič v življenju obstajala………občutek, v katerem sem bila ljubljena......občutek, v katerem sem ga naskrivaj, a iskreno in iz srca ljubila…….

Tudi JOK je pesem ,
čudovita pesem BOLEČINE !

NEKOČ

Živela je deklica, ki je bila srečna. Imela je vse kar je hotela. A nikoli ni povedala , da si želi bratca ali sestrice. Zaradi tega se je začela zapirati v sebe. Nikogar ni hotela ob sebi le sestrico ali bratca. Nato je nekega dne dobila bratca. Spet je zaživela. Bratec je bil bolan na srcu. A nista minila dva meseca , ko je tega bratca izgubila. Življenje se je za vedno spremenilo. Hotela je še en krat imeti bratca ali sestrico , a starša nista hotela. Saj nista hotela pokopati še enega lastnega otroka. To je bila najhujša mora njunega življenja. Ampak ta majhna deklica je hotela to otroško radost. Minevala so leta. A želja po bratcu ali sestrici ni izginila. Zato je nekega dne po šoli odhitela v staro zapuščeno kočo. Tam je videla vse mogoče stvari. Igle, cigareti, kondomi , vse to je ležalo tam. V kotu pa je opazila neko rezilo. Vedela je da starša nočeta , da bi se njej pripetilo kaj takega. A si je želela umreti. Zato je napisala pismo.

»Draga ati in mami. Oprostita zaradi denarja, ki sem vama ga ukradla. Ampak hotela sem k prijateljici za nekaj časa. Odločila sem se , da vama ne povem naslova , ker hočem biti sama. Tukaj vama dam kartico iz mobitela. Ne bodita v skrbeh v dobrih rokah sem. Se vidimo čez nekaj časa. Vajina preljuba hči.«

Hitro je kupila znamko in nalepila na ovojnico in poslala pismo. In tako je mirno odšla nazaj v kočo , kjer je vzela rezilo in dokaj hitro umrla. Sedaj še vedno tam leži njeno truplo. Oče in mati pa sta že 30 let pokojna.

Nehala te bom ljubiti, ko bo slepi slikar narisal zvok padajočih vrtnic na prag dvorca, ki ne obstaja.

TOMAŽ! Potrebujem tvojo ramo, da se na njej zjočem, potrebujem tvoj objem, da se na njem umirim! potrebujem tvojo ljubezen, da lahko živim. LJUBIM TE

viktor vedi, da čeprav so naju v preteklosti poti ločile, te še vedno ljubim kot nekoč, in vedno te bom, čeprav ti tega nikoli več ne bom mogla povedat.v mojem srcu boš za vedno..le ti...rada te imam in to se nikoli ne bo spremenilo.
tvoja mala...

zopet enuih tistih dni,...ko razmišljam o njem.zacelo se je pred tremi leti ko sem spozmala njega in njegovi druščino.zagledala sem njegove iskrive oči.od takrat pa do danes se je zgodilo marsikaj.usoda mi je na pot poslala njegovega bratranca,pa vendar nama ni uspelo,med nama ni bilo tiste prave ljubezni.vedno sem hrepenela po njem.danes po treh letih ko sva se oba spremenila se vedno hrepenim po njem a se vedno zaman.newem kaj cuti do mene pa si tudi nočem vedeti.saj ce bi tako hrepenel po meni kot jaz po njem bi med nama se vedno stala ovira.-njegov bratranec boštjan.boštjan me ni nikoli ljubil pa vendar mi nebi oprostil.tudi sama sebi nebi nikoli oprostila sebi ce bi unicila prijateljstvo med mano in matejem.ali med matejem in boštjanom.po treh letih je še vedno matej tisti ki ga gledam in zaradi katerega počnem stvari ki jih mogoce drugac nebi.pa vendar sem vesela da sva vsaj prijatelja in me ne moti ce si dobi punco.mogoče naji bo usoda cez 10 let združila.nikoli se neve,saj zato je življenje tako lepo in polno presenečenj.pa četudi nikoli nebova par sem srečna.le ko bo prišel čas za slovo...nekoč...bi rada da izve da sem ga ljubila in vedno hrepenela po njem.rada bi da ve da sem zaradi njega vztrajala.in da mi je v življenju prinašal srečo.vsaj zato se mu želim zahvaliti.

Spomladi lepo je,
Obrazi žarijo,
Nihče se ne joče,
Cvetlice dišijo,
Edino otožno
Reka se vije, na
Umetnih jezovih
Molče žubori,
Enaka je nam,
Nevedno se sprašujemo,
Odkod pravzaprav izviramo?

IZGINILE SO ČUDOVITE SANJE,
OSTAJAJO MI LE SPOMINI SKRITI,
PA VENDAR SE ŠE VEDNO VRAČAM VANJE,
KER JIH NE MOREM,
NOČEM POZABITI!

Temna noč.
Le pločnik se vzporedno vije s cesto v daljavo.
Ne vidim kje se konča.
Temno je.
Ulična svetilka sveti s šibko svetlobo.
Le toliko, da če se postavim pod njo pod sabo vidim svojo senco.
Strašno je.
Vse tiho in mračno.
Ob pločniku travnik, ki ga kar ni videti konca.
Vem, da nekje potikajo tiri. Ne vem točno kje. Enkrat sem jih opazila, ko sva s prijateljico sprehajali njenega psa.
Usedem se.
Na mrzel beton posut z malo kamenčki.
Čakam ..
Mogoče bo nekdo prišel.
Mogoče bo on pogledal skozi okno in me videl, prišel ven in me objel.
Po vsej sreči rekel, da me ima rad in da bi bil rad z mano.
Samo sanje.
Moje iluzije, katere ne bodo nikoli prešle v realnost.
Še malo počakam in razmišljam.
Razmišljam o njem. Kako je popoln in kako je lahko nekdo srečen, da ga ima.

Vstanem in grem. Odločena, da poiščem tire.
Stopim na travo. Rahlo mokra še od včerajšnjega dežja.
Hodim a se kmalu ustavim.
Strah me je.
Nikogar nekje.
Kaj če se zgubim.?
V tej temi ne bom našla poti domov.
Ni važno.
Grem naprej.
Bližam se gozdu in vse temneje postaja.
Prišla sem na potko. Neko gozdno pot.
Kje sem, še sama ne vem.
Hodim in hodim. Slišim le šumenje peska pod mojimi stopali.
Vstavim se pri znaku, ki označuje da so v bližini tirnice.
A vseeno grem naprej, čeprav je prepovedano.
Prišla sem do njih, našla sem jih.
Usedem se na njih in spet čakam in razmišljam o njem.
Me je opazil, ko sem sedela pred njegovo hišo.?
Bo prišel za mano.?
Me bo objel in mi rekel, da me ima rad.?
Spet samo sanje.
Zbuditi se moram iz njih.
Ne, sanjam naprej.
Tako lepo je sanjati in verjeti v nekaj.
Sanjam, kako se sprehajava po parku ..
Jeseni, ko je vse listje posuto po sprehajalni potki ..
Kako listje šumi pod najinimi nogami ..
In kako me ima objeto okoli ramen ..
»Pazi.!« Skočim pokonci in padem nazaj.
Zaboli in za las je šlo.
Skoraj bi me poteptalo pod kolesi vlaka.
Kdo je bil to.?
Kdo me je rešil.?
In kdo me je zbudil iz mojih sanj.?

Ozrem se in daleč zadaj vidim veliko postavo, ki se oddaljuje od mene.
V šoku sem in ne zavedam se, kaj se dogaja okoli mene.
Poberem se in stečem za mojim rešiteljem.
»Počakaj.!« in postava obstrmi na mestu.
Počasi se obrne, a ne vidim obraza .. pretemno je.
Strah me postaja in upočasnim korak.
Postava začne hoditi proti meni.
Oglasi se z močnim, moškim glasom.: »Skoraj bi umrla.!«
Prepoznala sem ga ..
On je .. ON.
Rešil me je.
Odšel je za mano z namenom, da bi mi povedal kako me ima rad.
Spet sanje ..
Samo naključje je bilo ..

»Videl sem te, ko si sedela na pločniku pred mojo hišo ..«
Zastane mi dih.
Mogoče pa le ni bilo naključje.?!
»Odšel sem ven, a ni te bilo več .. Daleč sem videl nekoga, ki se sprehaja po travniku in odšel sem za tabo. Hvala bogu, da sem prišel pravočasno.«
»Hvala.« se rahlo zatrese moj glas.
Ne upam mu pogledati v oči.
Pravkar mi je rešil življenje.
Opazi da drgetam.
Zebe me.
Kar naenkrat me objame.
Kaj se dogaja.?!
Sanjam.?!
Spet samo sanjam.?!
NE.
Vse je res.
»Vidim, da te zebe ..« si sleče jakno in mi jo dene čez rame.
Kaj se dogaja.?!
Moj um sploh ne sledi več temu ritmu.
»Kako ti je ime.?!« me vpraša.
Kaj naj mu rečem.?!
»Nika sem.«
»Lepo ime.«
Nekaj časa je med nama tišina.
»Pojdiva domov, jakno pa mi boš vrnila kdaj drugič.«
In pospremil me je do doma.
Za slovo, ko sva se ločila me je zopet objel.
Občutek, kot v sanjah ..
Nepopisen.
Še zdaj ne vem, kako je izvedel zame ..
Naslednji dan sem mu vrnila jakno.
Sedaj sva najboljša prijatelja in med sabo si zaupava vse ..
No ja ..
Ene stvari mu nikoli ne bom morala priznati ..
Še vedno ga imam rada na drugačen način ..

GreGa.!

Ljußim Te.
Upam da Tudi Ti mene.
Le zaTe živim,
Le Ti si TisTa oseba na kaTero misLim vsako seKunDo,
Le Ti si oseba s KaTerO žeLim biTi do KoNca SvoiEGa LaiFa.
ŽeLim Ti povedaT, da je breZ TeBe moi LaiF brez poMeNa.!
NikoLi v ŽivLjeNju še nisem čuTiLa do nikoGar kar ČuTiM Do tebe.!
Upam da Bova skuPaii 4ever & ever.
NiKoLi Te noČem izguBiT,ker si mi vse in brez Tebe sem nič.!
Ne obsTajam,ne najdem se na Tem sVeTu spLoh me ni.!!!
ProSim Te ne PriZaDeni me,
Ne zLomi mi sLčeka ki bije samo zaTe.
in Tudi Vedno bo.!
uPam Da ko boŠ PrebraL Te vrsTice,
da boš Za veDno vedeL kai mi pomeniš.!


iLOUEu ;** 4ever & ever.!



By....Jasnii.Ka.! ;**

Res lepo je ljubiti, če se ljubita dva, če je pa tko, ti ljubiš a ona tebe ne! je to tko kot da neljubiš ... ne še slabše je ker ljubiš njo, ki pa do tebe ne čuti ničesar in ji je vseen za te. takšne ljubezni si nihšče ne želi. je bolše, če je sploh ni!

Zakaj je na svetu toliko hudega?
Zakaj folk ne more počet kaj drugega kot pa samo slabe stvari,
zaradi katerih svet v pogubo drvi.
Lahko bi bilo veliko bolje, ter bi vsi ljudje bili dobre volje.
Zjutraj bi se dobre volje prebujali in same lepe spomine obujali.
Veliko ljudem se vsak dan zaradi krivice pred očmi stemni, saj sanjajo o
boljšem življenju, katerega sploh ni!

pikc moj zapomn si,
da zame edini na svetu si ti.
Vsako sekondo sem rada s teboj,
le zate bije srčk moi.
Upam da name nikoli pozabil ne boš,
ker js s tabo hočm bit za skoz.

vem da tega nočš slišat, a morm ti povedat
sit sm te tišine ko se spravm tvoje slike gledat,
vsaka solza ko zajokam,svojo zgodbo govori, najbolj prizadane tista v kateri si ti.
vsak dotik na skrivaj, da noben ne vid ,vsak pogled k mi je govoru ,da to ne more bit, da nej pozabm na use,nej počas ubrnm se,da nej pozabm nate in na vse momente najine, na vse kar sm ti šepetou,kadar sva bla objeta,na besede rad te mam,kot pokvarjena kaseta.pa čeprou si ne obetam,vem da me hočš, loh se delam da nism zate,a vem da tega nočš.
a ne govor mi prosm da si lohka bolšo najdm,ti si tista kero hočm,in brez tebe se ne znajdm, pa če morm čakat točno to bom tud naredu, ogromno mi pomenš in ne bom ti spet povedu.

rad bi ti govoru kaj use pomeniš mi,
ko zjutri se zbudim in use po teb diši.
razumm ,razumm te, razumm čist use,
zakaj nisva skupi res razumm zakaj ne
dobr se zavedam da maš druzga tipa ,
zatiskam si ušesa, da ne slišm druzga kakor lastnega utripa,a ne bom se upraviču za use kar sm naredu ,med vrsticami sm prebrou tvoje želje v pogledu
lohk je zbrisat slike , na kateri sva se objela
a ko nej zbrišem vse klopice na katerih sva sedela, ko nej zbrišm sobo svojo v kateri si ležala, tvoj sladki smeh,sekundo predn si poljub mi dala
ne morm zbirsat teh spominou za katere sam sm kriu, pomenš mi preveč , da bi te z drugimi delil , js ti nudm čist use, zmeri celm tvoje rane a ti greš zlahka k njemu brez da sploh pomislš name.

jebeš to življenje,ko ljubezen sam umira,
ko živiš sam zaradi enga jebenga spomina.
ne vem kok časa je minil , kaj se je zgodil,
vse kar hočm vedt je,a se bo kdaj spremenil?
vem da ni lahko ko se ne morš odločt,
lepo nama je skupi,a se ne morš od njega ločt,a žal je stvar taka , da nisi edina k trpi,
tud mene že ubija , ko čakam da se končn kej zgodi,in zdj ko sva obstala, nemočna brez besed, je nastopu čs,da stopm osamljen v ta svet,
ponovno na začetku , z izgubljenimi spomini,niti smrt se ne približa telje bolečini,
tej izgubi,tem ponosu,tej ljubezni in odnosu,
ne glede na use, js zmer u srcu te bom nosu.

Taamara ljubim te...in vedno te bom...si nekaj posebnega sploh pa v mojem srčku...in to dobro veš...!!!če pa ne veš pa si zaj preberi kr pišem to kar čutim do tebe..pa tenx ti za vse ka si naredla za mene pa vse...vedi da mi pomeniš vse zate bi dal..svoje življenje..srce ki bije le zate..!!!minilo je dva mesca odkar sma skupi...pa ti mal pišem da obodim čustva ki jih čutim do tebe...lei tamara sao neke te prosim NIKOL MI NE REČI DA TE MORN POZABIT..kr je to zame nemogoče...pa prepozno...kr to kaj čutim je nekaj posebnega pa se ne da opisat...pa soory za vse kar sem ti nardil...čeprav nwm kaj bi blo to..!!!vedi da za mene obstajaš sao ti in dobena druga ,ter si v mojih sanjah,mislih,srčku....sao TI TAMARAA MOJA..!!vedi da sem sao tvoi it te NENA VARAM KR NISEM TEGA SPOSOBN NARDIT taki osebi kot si ti pa ko mi tolko pomeniš....


neke te prosim NIKOL NE POZABI NA MENE ..PA DA TE LJUBIM Z VSEM MOJIM BITJEM...TER Z VSO DUŠO...moi srček pripada sao tebi ..<33*



bay:tvoi in sao tvoi TiMii<3..*TAMARA OBOŽUJEM TE ŽELIM SI TE..!!!

Ko spoznaš kaj si imel prepozno je da bi bil vesel,
Ko spoznaš da te nekdo res ljubil je, ti povzročal si mu le solze,
Ko spoznaš da si nekomu pomenil vse, prepozno je.
Ti sedaj pomeniš mi vse, zato te prosim ne izgubi se.
Ljubila te bom in ljubim te, zato prosim zašepetaj mi v srce.
Tvoja bom vedno ne glede na prihodnost, in v mojem srcu boš vedno moj.

niso spomini, ki v knjigi žive,
prave spomine oklepa srce,
knjiga propade, črke zbledijo
a pravi spomini v srcu živijo!!! :D

benjamin mali moj volim te 4 ever komaj čakam da bova spet skupaj cmok cmok cmok

>3...I lowe u**...3<

Aniey...:D

o mark urh rebec... všeč si mi bil... všeč si mi... všeč mi boš... <3 eva

ljubim te, davorin in večno te ljubila bom.... fakey se.



tvoja punca mojca-nosorog

You`ll never know how much I loved you..
what was the problem??
you`ve done a big mistake.
did you even care about me?
Ihope that I`ll have chance to kiss you again*
I wanna be yours like I was for new year!
I miss you so, don`t wanna mention how much I love you.
it`s ridiculous, it`s been 8 months since we`ve been together..
but I just can`t stop thinking about you.
you make my heart beat faster and slower at the same time..
DAMN!! why can`t I forget you? it`s so hard!
I wanna say something..
don`t ever say that you know me after five minutes...
you think that i`m childish and shy, but you`re wrong..
I changet..a lot!
just open your eyes and you will see!
I would like to turn time back..and you would be only mine again [x/3]

imel sm te rad, imam te še rad, rad bom te imel dokler bom živel.
misel nate me vzbuja na večer ko prvič videla sva se, pogledala si me in v mojih mislih je bilo tvoje ime.
a nekega dne dobil sm sporočilo od tebe. bilo me je strah, le kaj bo pisalo?=/
preberem in pisalo je, da ona spoznala je drugega fanta. svet se porušil mi je in mi do življenja ni bilo.
zdaj sem osamljen in gledam čez okno kdaj prišla boš mimo?

Tilen Ljubim Te <3

Rada bi ti povedala le to
da te ljubim močno,
čeprav zatrjujem ti,
da ne zanimaš me ti!
a v bistvu lažem ti v oči,
da moje srce za tebe ne gori.

Bila sva dobra prijatelja , najboljša!A moje prijateljstvo se je razvilo v tesno ljubezen .Hrepenim po tebi vedndar ne zato ker si lep. Zaradi tvoje duše.Dober si in do tebe nekaj čutim. Nisem ti všeč. Nam gledaš le kot na prijateljico :(
Mogoče ne boš nikoli več moj najoljši prijatelj ..
a veni le da te ljubim !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

??�„?�? :( ??�„?�?

bilo je kar nekaj lepih trenutkov med nama,vendar to se mora končati... vem da me nimaš rad in da v meni vidiš le prijeteljico.jaz pa se ti raje odrečem,kod pa da še ne vem,kako dolgo jočem za teboj.prišel si čisto nepričakovano,odšel pa pričakovano.čutila sem da to ni to kar bi moralo biti.včasih sva komaj čakala dan da bova skupaj,danes pa ga z muko pričakava.žal je za naju ta zveza nemogoča...jaz se ti bom odrekla in te počasi,ter z veliko preznino v srcu skušala pozabiti...**GaBiKa**