Verz: NEKOČ Živela je deklica, ki je bila srečna. Imela je vse kar je hotela. A nikoli ni povedala , da si želi bratca ali sestrice. Zaradi tega se je začela zapirati v sebe. Nikogar ni hotela ob sebi le sestrico ali bratca. Nato je nekega dne dobila bratca. Spet je zaživela. Bratec je bil bolan na srcu. A nista minila dva meseca , ko je tega bratca izgubila. Življenje se je za vedno spremenilo. Hotela je še en krat imeti bratca ali sestrico , a starša nista hotela. Saj nista hotela pokopati še enega lastnega otroka. To je bila najhujša mora njunega življenja. Ampak ta majhna deklica je hotela to otroško radost. Minevala so leta. A želja po bratcu ali sestrici ni izginila. Zato je nekega dne po šoli odhitela v staro zapuščeno kočo. Tam je videla vse mogoče stvari. Igle, cigareti, kondomi , vse to je ležalo tam. V kotu pa je opazila neko rezilo. Vedela je da starša nočeta , da bi se njej pripetilo kaj takega. A si je želela umreti. Zato je napisala pismo. »Draga ati in mami. Oprostita zaradi denarja, ki sem vama ga ukradla. Ampak hotela sem k prijateljici za nekaj časa. Odločila sem se , da vama ne povem naslova , ker hočem biti sama. Tukaj vama dam kartico iz mobitela. Ne bodita v skrbeh v dobrih rokah sem. Se vidimo čez nekaj časa. Vajina preljuba hči.« Hitro je kupila znamko in nalepila na ovojnico in poslala pismo. In tako je mirno odšla nazaj v kočo , kjer je vzela rezilo in dokaj hitro umrla. Sedaj še vedno tam leži njeno truplo. Oče in mati pa sta že 30 let pokojna.