Kako zelo si te želim poljubiti,
ko kremžiš svoje ustnice lepe.
Kako zelo želim se k tebi uleči,
ko tvoje lepo telo zvija se v postelji mehki. Kako močno si te želim dotakniti, ko odeja z boka ti zdrsne in tvoje vlažno mednožje se pred očmi mi razgrne. Oh kako premočno želim si da s tabo bi bil, ker ti v vseh pogledih zame najlepša si.

Tisočkrat ponovljena beseda, postane brez spoštovanja in ugleda.
Postane obrabljena fraza iz ust dolgočasnega obraza.
Pa vendar brez te besede ne gre, ker samo z njo ženska se lahko prevara in se tako nagovori, da se v postelji spolne strasti moškega lahko zadovoljijo.
Samo za spolnost gre in vsak moški to dobro ve, ko reče ženski:«Ljubim te«
In ko dobi, kar si je tako želel, spet na glas spregovori, da novo priložnost že jutri morda spet v postelji dobi.
In čas tako ljubimce naredi in s časoma čas tudi na glas pove, ali prava ljubezen je, ali jo pa ni.
In ljudje radi govorijo, da lepa dekleta ljubijo denar in barabe, da pošteni pač niso njihove vabe, kot, da ljubezen samo ekonomija je danes.
In ko se noč naslanja na krošnje dreves in ko Luna sanja v njenih očeh, ljubezen ne ve, kaj resnica je, ali še trka na vrata nebes ali pa ne?

Če ti sonce sije sredi srca, svet je mavrica brez dna.
Čeprav življenje je lahko za ljudi pekel in bič, s časom izginjamo vsi v nič in na koncu smrt zdrobi vse, a mnogi pošteno za svoj kruh na tem svetu ne naredijo nič.
Ali hočeš, ali nočeš, s solzami ali brez, smrt bo vedno sprava s samim seboj in vedno ostaneš sam, brez angelov, sredi množice ljudi, da ob zadnji uri potrkaš s srcem in dušo na vrata večnosti.

In nikomur ni več mar za tvoja smrt, za tvoj grob ne za spomine, ker ni več tvojega srca, ki objemal bi vsaj za dva.

Samo denar govori skozi usta ljudi, kako se naj živi.
Življenje je pač nemirna reka, ki teče sredi bregov, polna grenkih solza in smeha, ki sanja srečo in ljubezen, odnaša skale in gozd, podre bregove in s časom odteka.
Zakaj žalosten je tvoj obraz dekle?
Objemi me za slovo, poljubim me vroče, da mi bo toplo, daj mi roko, da mi ne bo preveč
hudo. Ostani v miru, pa ne bo težko. Vse je tako lahko… Živi naprej, ker lahko. Hud je molk, če si sam. Le ljubezni in srca ob srcu več ne bo….

Sonce zjutraj pljuskne mi v obraz, povsod sva in nikjer ti in jaz.
Hodiva po jeziku ceste do sončne jase in poti so sledi, pa čeprav včasih zgrešijo vse smeri.
In na cvetnem prtu me čakaš kot vrt dišeči.
V tem raju, oazi najinih sanj je vse samo za naju, brez rož in brez sveč.
In nenadoma hitra, močna moja roka potaplja prste na tvojih prsih v želji,
da tudi ti želiš ob poljubih, ki so kot rdeči rožnati cvetovi.
In ne reci, kaj naj storim, česa ne smem, ne kaži mi poti, ne prižigaj mi luči!
Le bodi tu, ko bom jokal, ko bom iskal, naj se vidim v tebi!
S teboj se začutim in sam sem le tebi vdan!
In ljubezen naj gre v cvet do roba solza s hlastanjem zraka, ki zamegli oči, razbija okna, trka na vsa vrata srca.
In potem ti bom narisal nasmeh na ustnice, se ti smejal z rožnatimi očali, ko te bom slačil, kot, da si hrana.
Vzel te bom nežno vso vročo in slano, ne bom te pustil nedokončano,saj ljubezen je val nad valovi in ko je več ni, je samo še ostanek sence sončnih dni.
In ne reci mi, da je ta ljubezen le fantazija mojih sanj, iluzija moje pobarvane resnice!
Ljubim te ljuba…

Bolečina, ki boli.
Zapustil si me ti.
Bolečina, ki peče.
Boli, ker nič ne reče.
Bolečina, ki skeli.
Zadal si mi jo ti.
Bolečina, ki žge.
Ne vrnem se pote.
Bolečina, ki joče.
Pobegniti stran hoče.
Bolečina, ki trpi.
Tako močno, da srce zlomi.
Bolečina, ki jo poznaš.
In mi jo rade volje daš.
Bolečina, ki jo nosiš.
Pojdi stran, jo prosiš.
Bolečina, ki jo imaš.
In nikomur je ne daš.
Bolečina, ki jo trpiš.
Celo takrat, ko trdno spiš.
Bolečina, ki ne zapusti.
Ne oddide, ker ni kot ti.
Bolečina, ki nikoli ne zaspi.
Zdi se, da ves čas bedi.
Bolečina, ki strla bo srce.
Ki že strto je, zato nič ne de.
Bolečina, ki vzela bo telo.
Vzela ga bo, ker ljubila sem premočno.
Bolečina, ki ukradla bo dušo.
Vseeno je, čakam, da grem pod rušo.
Bolečina, ki izpila bo kri.
Tako ostale bodo le še kosti.
Bolečina, ki ne da miru.
Ker predala sem se grehu.
Ta greh, to bil si ti.
Vzel si mi vse, do obisti.
Pustil pa si le bolečino, ki živi.
Živi tam, kjer ostali so grenki spomini.

Ko se zaljubita dva,
takrat je resnica tista,
ki nekaj velja.
Velikokrat je resnica,
ki jo poznamo,
navadna megljica.
Prava resnica se ne skriva,
ne živi daleč stran,
pač pa globoko v nas prebiva.
Ljubezni resnica,
ki je sploh ni,
pa je navadna prasica.
Laži, laži, laži,
nehote se lažemo,
da olepšamo svari.
Če fant se dekletu zlaže,
naj teče, kolikor ga nesejo noge,
ker takrat že mrtev je.
Če pa dekle se fantu zlaže,
naj hitro obrne pete,
ker fant ji zlomil bo srce.
Resnica, resnica, resnica,
je to isto kot pravica?
Jaz vem, le to, da je
ena velika hudičeva prasica.
Resnica v ljubezen prinese nekaj,
kar bi že moralo biti tam,
prinese spoštovanje, prinese raj.
Včasih zna biti zahrbtna, kot le kaj,
včasih pa je povsem tiha, mirna,
zaljubljena, kot je sam mesec maj.

Ena misel, dve misli, tri misli,
en mislec, dva misleca, trije misleci,
en misli, dva mislita, daj, malo pomisli,
če so res trije, ki mislijo, reci.
Misel lahko je enaka,
lahko pa je tudi drugačna.
Lahko je sama kot taka,
lahko je mična gospodična.
Ljubezenska misel,
zna biti vroča,
kot razbeljeni kotel.
Kot voda deroča,
Je nežna in mirna.
kot čili pekoča,
je v srcu nemirna.
Misel ljubezni,
ljubezni misel,
bogati naše dni,
olepša dan kisel.
Je misel na skrivnost,
misel na toplino,
možnost za popolnost
in razlog, da ne trpimo.
Ljubezenska misel,
lahko je nežna,
kot vetrič, ki je zadrhtel,
kot nagajiv pogled bežna.
Lahko je tudi čutna,
skrivajoč se v vrtnicah,
čisto nič sitna,
napisana v vrsticah.
Zna biti privzetna,
kot Uršika zala.
lahko pa je tudi prijetna,
kot sreča, ki je ostala.

Toplo je sonce,
ki nas greje.
Topla je voda,
ki nas opere.
Topel je pogled,
ki mi ga nameniš.
Topel je dotik,
ki mi ga nudiš.
Mrzel je veter,
ki brije do kosti.
Mrzla je zima,
ki traja do pomladi.
Mrzel je pogled,
ki mi ga vržeš.
Mrzel je dotik,
ko me zapuščaš.
Toplina in mraz,
zagledaš ju tam,
ko uzreš moj obraz.
Toplina in mraz,
kot ogenj in voda,
kot ravnica in prelaz.
Mraz in toplina,
kot sonce in dež
kot poletje in zima.

življenje je ljubezen, radost je mladost, ko hočeš me imeti, vedi stabo moje misli so!!!

Če ponujaš prijateljstvo nekomu, ki si želi ljubezni, je tako, kot da bi ponujal kruh tistemu, ki umira od žeje.

Pred spanjem pomolim se zate in zahvalim bogu,
da te lahko imam vem ob teb use bom zmogu,
ker zame spustil je na zemljo angela brez krila,
ki me vedno čuva kaže pravo pot do cilja!

Kok te mam rad res težko je to opisat
premal je list za to bi mogu ceu blok spisat!
in res ti hvala ker si resnična in obstajaš
nism popovn in pri meni še ustrajaš!

In nerabim lotazadet kupe dnarja
to je sam papir k se ga ustvarja,
a lohk rečm da sm fant fuull bogat,
ker mam tebe ljubavi ti si moj zaklad

Drugo srečanje ko sva se zmenila,
v vezo sva stopila in v eno se spremenila,
postala si moj motor moj pogon v novi dan,
ko se spomnem da te imam se zbudim nasmejan!

Šla na prvo drinko takoj jo hotla plačat,
vidu sm u teb da nočš me za keš obračat!
pršu cajt je k sva se mogla poslovit,
rd bi te še vidu a da se kej spremenit,

dau poljub sm ti na lice začutu to toplino,
preuzela si me čiiiiist ustnce se kr topijo,
takoj sm vedu da te hočm in da si deu mene,
ker tvoja toplina moj srce požene

Bilo je te hladne noči kad smo se razstajali,
na istome mjestu tu kad smo se sretni sastajali,
o ljepoj budučnosti prije maštali,
tad sve smo jedno drugom praštali,
Na kraju stajali smo ja i ti pred bogom,
i nebo je plakalo je rastao sam se sa tobom,
iz mog oka vrela suza na lice kane,
srce lupalo sto na sat hteo sam da stane!

Da smo zajedno samo mi smo htjeli,
da nas razdvoje roditelji nisu smeli,
moje srce koje te ludo voli,
dok kuca nemoguče krvari boli,
uzmi ranjeno srce evo izvoli,
nemoze drugu nikako da zvoli
zatebe se još uvek skroz tiho mo,
ono če da se od te tuge razboli!

Poljubijo sam te još zadnji put,
u duši me steže na sve sam ljut,
morao sam te ispustiti iz svog zagrljaja,
otišla si u plaču sa našeg kraja,
Nisam znao dali ču od bola da preživim,
izvini srečo ali bez tebe neču da živim!
ja ču srečo čekati te gore u raju,
tamo da budemo zajedno valjda če da nam daju!

Odkar ti si srce svetla točka v mojem življenju,
pršu konec je lažnih ljubavi temu trpljenju,
jst postau sm edini gospodar srca tvojga,
ti postala edina gospodarica srca mojga,
Srce moje zate odprlo se kot krošna,
imam te uslišana pri bogu moja tiha prošna,
prave ljubezni skupaj sva se midva dotaknila,
nisva na fejsu sam status veze spremenila,

Ko sm z tabo v srcu je RES dobr občutek,
živim iz dneva v dan sam za ta trenutek,
postala si moj vsak dan postala si deu mene,
tvoja ljubezen mojo kri in moje srce požene,

Da poletiva do neba nisva red bulla pila,
od pozitivnih čustev oba dobila krila,
vedno ko sm rabu v objem si me skrila,
začutu da plamena v srcih nebosta ugasnila,
včasih res velik krvi TI si mi popila,,
usojevan sva SI pogon naprej nam daje neka sila!
tečeš mi po venah več te je kot hemoglobina,
odloču sm se zate ti rodila mi boš sina.

Naravna lepota res lepa si k vila,
tvoje liceme očaralo tud brez GRAMA ličila
tvoja koža diši, mehka gladka je ko svila,
nedovžn obraz čista duša kot da si se šele rodila,
tud k vzdušje v zraku in vreme je bedno,
midva najdeva kej za delat smejeva se vedno,
upam da bova jst in ti ostala skupaj zavedno,
življenje brez tebe bi bo nesmiselno zelo bedno!

Zato dej mi roko greva veš da te nezavajam,
dost dobr me poznaš da ti lažnih zgodbic neprodajam,
pazim nate da ti je kul vedno te razvajam,
čuvam te ko doberman grizem in na druge lajam!
važn da sva skupi tud če bi živela izpod mosta,
uživam sproščen sm zravn tebe ker punca si preprosta,
kar leži ti na duši kar te matra ti se men zaupi,
ni važn kaj je midva prebrodila to bova skupi!

Krijeva si hrbte en drugmu stojiva ob strani,
ti vedno izbereš pravi trenutek da rečeš hej mali stani!
neposluš laži zgodbic kar okol se o meni govori,
ti si pokri svoja ušesa še predn nekdo spregovori,
kar te bo zanimal če boš kdaj podvomla vame,
probi sama ocenit nepusti da nekdo med nama plamen vname!
tvoj sm dokler srce tik taka in bog me neuzame,
vem da čutiš isto in da dihaš sam zame!

Ljudje prijazni smo,
ko drug drugemu pomagamo.
Anina zvezdica daruje,
policist pa druge varuje.

Gasilci hitijo,
da požare pogasijo.
Povsod zbira se denar,
saj vsem je mar.

V Afriki hrane ni,
zato zbiramo jo mi,
da oni siti bodo vsi.

Ljubezni na tem svetu,
veliko je,
saj vsakem od nas,
prebiva nekje

Topel objem

Zvečer, ko vse se umiri,
ko vse že spi,
si duša toplega objema zaželi.

A, namesto toplega objema,
le ječi in joče,
saj ga ni in ni.

Včasih se jezi,
včasih se žalosti,
včasih od bolečin ječi,
včasih pa že otopi
in za nič ji ni.

Zakaj?
Ker si le toplega, iskrenega, večernega objema želi.

Avtor: H.Z.

Ljubezen je nešteta,

Nikoli prešteta,

Ampak ne izgubi je,

Saj morda ne najdeš je !

Če iščemo pot do ljubezni z razumom je enako kot bi iskal sonce s svetilko!

skozi temno noč si videl me
lučke so utripale
srček moj razbijal je
dokler poljubil nisi me
enostavno reči je
LJUBIM TE!!

Polnoč je odbila, sms sem dobila tam piše mi da ljubiš me ti!

Otroška ljubezen je tista ta prava,
v tistih še časih, ko brez skrbna je glava.
Takrat ljubiti najbolj iz srca,
mati narava v življenju ti da.
Otroška ljubezen je tista ta prava,
v tistih še časih, ko brez skrbna je glava,
takrat še čustva predsotkov ne poznajo,
le takrat v življenju možgani s srcem skupaj ljubiti znajo.