Vse, kar si želim, preberi mi v očeh. Vse, kar sanjam, je ta tvoj skrivnostni nasmeh. In vsakič, ko sva skupaj, ne rabiva besed.

prihaja čas, kos e nas lepe besede posebej dotaknejo in trenutki za male in velike sanje. Izpolnijo se le verjti je treba vanje!

Vidim te kot prijateljio ti mene pa kot sovražnico jaz bi zate naredila vse ti pa zame nič.

S Tino sva se poznali že od otroštva, saj sva bili sosedi...

Bila je živahna punca in najboljša prijateljica, kar jih človek lahko ima... Pri njej mi je bilo najbolj všeč, ker je vsako stvar in vsak problem znala obrniti na hec. Ni je dosti zanimalo, kaj si ljudje o njej mislijo in v tem sva si bili precej podobni. Marsikaj sva skupaj "zakuhali" in vse sva si zaupali. Bila sem prepričana, da bova prijateljici za vedno...

Tina je imela mlajšo sestrico, ki je še hodila v vrtec. Njeni starši so, tako kot tudi moji, bili pogosto v službi tudi do petih popoldne, včasih še dlje.

Zato sva med tednom pogosto šli midve s kolesom po tamalo v vrtec. Nič posebnega, dokler se nekega dne ni zgodila nesreča.

Tina, ki je s kolesom vozila pred mano in imela sestrico na sprednjem sedežu, je zdrsnila na robu ceste in padla. Ustavila sem se tik za njo. Glede na to, da smo mulci imeli nesreče s kolesom skoraj na dnevnem redu, se nisem prehudo vznemirila.

Tinina sestrica je jokala, ko se je pobirala s tal in gledala svoja potočena kolena,... moja prijateljica pa je še kar negibno ležala na cesti. Nakar je tamala začela histerično kričati.
Ko sem prišla bliže in se sklonila čez Tinino negibno telo, sem na sencih videla kri, ki se ji je lepila na lase in se nabirala v majhno lužico na cesti.

Obrnila sem se, da bi poklicala na pomoč, pa nisem spravila glasu iz sebe. Bila sem v krču. K sreči so ljudje takoj videli, da se je nekaj zgodilo in so pritekli.

Nekdo je poklical lokalnega zdravnika, rešilca in mislim, da tudi policijo. Sama se ne spomnim kaj dosti. Ne vem niti natančno kako sem prišla domov.

Vem samo, da je moja mama bila čisto iz sebe, ko me je videla. Menda sem se vsa tresla in ji nisem znala povedati, kaj točno se je zgodilo.

Tino je rešilec odpeljal v bolnišnico. Udarec ji je povzročil možgansko krvavitev, zato so ji morali operirati glavo. V komi je bila dva meseca, potem pa se je le zbudila.

S prijateljicami smo bile presrečne in vsak teden smo težile Tininim staršem, kako je z njo. Po več mesecih je končno prišla domov.

Takoj smo tekle na obisk. Njeni starši so nas opozorili, da je Tina precej drugačna po operaciji, ampak smo vseeno bile šokirane.

Imela je pobrito glavo, čez katero se je vzpenjal dolg šiv. Povedali so, da je bil čudež, da so jo zdravniki uspeli rešiti.

Vseeno ni bilo enostavno. Poškodba je Tini pustila posledice.

Morala se je vsega učiti znova: hoditi, govoriti, jesti,... Vse kar je vedela o prijateljicah je bilo to, kar so ji povedali starši. Večino stvari iz preteklosti se ni spomnila.

Obljubile smo, da ji bomo pomagale v šoli in na drugih področjih, po svojih najboljših močeh.

Čez nekaj časa je Tina začela zopet hoditi v šolo in nadaljevala z življenjem, ki pa je zanjo in njeno družino bilo vse prej kot enostavno.

Od takrat je minilo že precej let in Tina danes živi, kot da se ji nesreča ne bi nikoli zgodila. Zdaj se sicer vidiva manj kot včasih, ker nisva več sosedi.

Vseeno me njena zgodba vedno znova spomni na to, kako je življenje nepredvidljivo, včasih v dobrem, včasih tudi v slabem smislu.

Ampak vedno kadar me preseneti v slabem smislu, se spomnim na mojo prijateljico in si rečem, da bo še vse v redu.

Za Hano,

ti si ta, ki je smisel mojega življenja,
povem ti da mi je lepo, in je vse tako kot, še nikoli ni bilo,
nerazdružljivi prijateljici sva že od malih nog,vedi da nikoli nočem zapustiti ta prijateljski krog!
Rada bi ti rekla HVALA, a ko bi ta beseda vsaj to znala.
Upam, da veš, da si mi vse in da te nikoli ne bom pozabila, zate beiba bi se ubila!!!!!!!!!
Svet si mi!!!!!

by: Tjaša

Ni važna starost prijatelja ni važna barva kože ,ni važna debelina denarnice ,ni važen izgled prijatelja.Kajti dober prijatelj mora imeti le dobro in odprto srce

Prisluhni zvezdam ki v noči ti šepetajo - pravi prijatelji radi te imajo.

Ko hodiš,
pojdi zmeraj do konca.
Spomladi do rožne cvetice,
poleti do zrele pšenice,
jeseni do polne police,
pozimi do snežne kraljice,
v knjigi do zadnje vrstice,
v življenju do prave resnice,
v sebi do rdečice čez eno in drugo lice.
A če ne prideš ne prvič, ne drugič
do krova in pravega kova
poskusi: vnovič
in zopet
in znova.

Hvala ti, da si to kar si! Da se ne izdajaš za nekaj drugega..Da si preprosta in da me sprejemaš takšno kot sem..Si prijateljica kakršno si želi vsak! Hvala ti, da mi stojiš ob strani vedno ko te potrebujem..Da me znaš potolažiti in da mi vedno svetuješ ter pomagaš po svojih najboljših močeh..Res si spešl osebica..Hvala ti, da si mi dala priložnost, da te spoznam in da postaneva takšni dobri prijateljici kot sva do sedaj! in ne pozabi, da sem za tebe tukaj 25H na dan in 366 dni v letu!! Ne znam si več predstavljati življenja brez prijateljice kot si ti, zato upam da bo najino prijateljstvo ostalo večno!!

Tisti, ki mu je iskreno do prijateljstva, se ne poteguje,
da prijatelja dobi, ampak, da prijatelj postane!

Spet mine en dan, ko nihče se ne spomni nate.
A mogoče le obstaja nekdo, ki mar mu je zate.
Takrat vedi da to oseba je ta, ki zdaj reče da rada te ima.

Zlahka bomo uspeli, le če si bomo vsak dan naložili le tisto breme, ki nam je namenjeno za tisti dan. Tovor bo pretežak, če bomo včerajšnje breme nosili tudi danes in teži dodali jutrišnje breme, še preden se ga moramo naložiti.

Ne tisti, ki s tabo se smeje, ne tisti, ki joče s teboj,
le tisti, ki s tabo občuti, tisti prijatelj je tvoj.

pravi prijatelj je ta,
ki prisluhniti ti zna,
ki v nesreči roko da,
tisti ki ni brez srca...

ta,ki s tabo čuti bolečino,
in zapolni ti praznino,
in kadar osamljen si,
te z lahkoto razvedri

Ni prijatelj ta, ki v lepih dneh te spozna, le v črnih dneh trpljenja spoznaš prijatelja življenja!

Res čudovit nasmeh. Lahko te je sram, da ga ne nosiš vedno.

Prijatelj je podoben alkoholu. Vedno, ko si sam ti dela družbo!!!

Tudi jok je pesem bolečine!

Najmanj 8 let sva si vse zaupali
Skupaj v slabih trenutkih upali…
A ko spoznaš da je to mimo
Ti je v srcu hudo…
Nikoli več ne bo kot prej
Življenje bo drugačno kot doslej
V težkih trenutkih sama bom
A vedi da jaz pozabila te nikoli ne bom
Nadomestiti te nobena ne more…
Komaj čakam da se zbudim iz te more
Mislili sva iti še v kino
A pustila si samo praznino
Kako naj pozabim vse najine skupne trenutke
Kdo zacelil bo moje zlomljene perutke
Rada sem te imela in te še imam
A moje srce ti več ne dam
Izdala si me,to me boli
Bivša najboljša prijateljica srce mi gori…

Ko izgubiš najboljšega prijatelja se ti svet obrne na glavo

ko priJaTeŁja izgubiš zaradi izdaJe se ti sUeeT obrne na gŁauo , ko priJaTelJa izgubiš zaraDi smrTi se Ti sueT dobesedno podre in neveš kako naprej mogoće bo razlog zaradi izdaJsTa ćez leTa postaŁ Łogićen in se bosTa na stara Łeta s priJateŁjem še smeJaŁaa .. a ko oddide za uedno se bosTa srećaŁa šeŁee takraT ko boš Tuudi Ti odšeŁ u uećnosT.!

True friends are hard to find, harder to live and impossible to forget!

Prijateljstvo živi in umre, če umre zaradi ljubosumja naj se ŽIV ZAŽGE.!!!!

Nobeno hrepenenje ni tako globoko, kakor hrepenenje po sočloveku....