Vedno se mi je zdelo,
da je največja prednost,
olajšanje in uteha prijateljstva ta,
da ti ni treba
ničesar razlagati.

Najino prijateljstvo je trdo kot led, kdor ga prelomi naj bo preklet!

Kadarkoli potrebujem koga, s komer bi delila radost
ali koga ki bi me objel, ko se mi sesuje svet si ob meni.
In vem, da boš tudi jutri- vedno.
Prav zato lahko dvomiš v vsako stvar na tem svetu,samo nikdar ne dvomi da te imam rada.

Ko za temnimi gorami sončece zaide,
k tvoji beli postelji veverička pride,
pa ti čisto tiho na uho zašepeče,
drago malo bitje, mnogo, mnogo sreče.

S Tino sva se poznali že od otroštva, saj sva bili sosedi...

Bila je živahna punca in najboljša prijateljica, kar jih človek lahko ima... Pri njej mi je bilo najbolj všeč, ker je vsako stvar in vsak problem znala obrniti na hec. Ni je dosti zanimalo, kaj si ljudje o njej mislijo in v tem sva si bili precej podobni. Marsikaj sva skupaj "zakuhali" in vse sva si zaupali. Bila sem prepričana, da bova prijateljici za vedno...

Tina je imela mlajšo sestrico, ki je še hodila v vrtec. Njeni starši so, tako kot tudi moji, bili pogosto v službi tudi do petih popoldne, včasih še dlje.

Zato sva med tednom pogosto šli midve s kolesom po tamalo v vrtec. Nič posebnega, dokler se nekega dne ni zgodila nesreča.

Tina, ki je s kolesom vozila pred mano in imela sestrico na sprednjem sedežu, je zdrsnila na robu ceste in padla. Ustavila sem se tik za njo. Glede na to, da smo mulci imeli nesreče s kolesom skoraj na dnevnem redu, se nisem prehudo vznemirila.

Tinina sestrica je jokala, ko se je pobirala s tal in gledala svoja potočena kolena,... moja prijateljica pa je še kar negibno ležala na cesti. Nakar je tamala začela histerično kričati.
Ko sem prišla bliže in se sklonila čez Tinino negibno telo, sem na sencih videla kri, ki se ji je lepila na lase in se nabirala v majhno lužico na cesti.

Obrnila sem se, da bi poklicala na pomoč, pa nisem spravila glasu iz sebe. Bila sem v krču. K sreči so ljudje takoj videli, da se je nekaj zgodilo in so pritekli.

Nekdo je poklical lokalnega zdravnika, rešilca in mislim, da tudi policijo. Sama se ne spomnim kaj dosti. Ne vem niti natančno kako sem prišla domov.

Vem samo, da je moja mama bila čisto iz sebe, ko me je videla. Menda sem se vsa tresla in ji nisem znala povedati, kaj točno se je zgodilo.

Tino je rešilec odpeljal v bolnišnico. Udarec ji je povzročil možgansko krvavitev, zato so ji morali operirati glavo. V komi je bila dva meseca, potem pa se je le zbudila.

S prijateljicami smo bile presrečne in vsak teden smo težile Tininim staršem, kako je z njo. Po več mesecih je končno prišla domov.

Takoj smo tekle na obisk. Njeni starši so nas opozorili, da je Tina precej drugačna po operaciji, ampak smo vseeno bile šokirane.

Imela je pobrito glavo, čez katero se je vzpenjal dolg šiv. Povedali so, da je bil čudež, da so jo zdravniki uspeli rešiti.

Vseeno ni bilo enostavno. Poškodba je Tini pustila posledice.

Morala se je vsega učiti znova: hoditi, govoriti, jesti,... Vse kar je vedela o prijateljicah je bilo to, kar so ji povedali starši. Večino stvari iz preteklosti se ni spomnila.

Obljubile smo, da ji bomo pomagale v šoli in na drugih področjih, po svojih najboljših močeh.

Čez nekaj časa je Tina začela zopet hoditi v šolo in nadaljevala z življenjem, ki pa je zanjo in njeno družino bilo vse prej kot enostavno.

Od takrat je minilo že precej let in Tina danes živi, kot da se ji nesreča ne bi nikoli zgodila. Zdaj se sicer vidiva manj kot včasih, ker nisva več sosedi.

Vseeno me njena zgodba vedno znova spomni na to, kako je življenje nepredvidljivo, včasih v dobrem, včasih tudi v slabem smislu.

Ampak vedno kadar me preseneti v slabem smislu, se spomnim na mojo prijateljico in si rečem, da bo še vse v redu.

Iz prijateljstva,
včasih ljubezen razvija se,
a naše prijateljstvo prebije se,
iz ljubezen iz sovraštva umakne se!

Pravo prijateljstvo se lahko izkazuje tudi v tišini.

Iskati pot do ljubezni z razumom je prav tako nesmiselno, kot iskati sonce s svetilko.

Vem, da tam nekje med zvezdami
skriva se nekdo, ki ti prijatelj vedno bo.

Če spominček ti ni všeč vrži ga v gorečo peč, ko spominček bo gorel tebe srček bo bolel.

Prijateljica najboljša si
tako težko se dobi.
Ker daleč si,
težko roko ti je podati,
vendar vedi
da prijateljici bova vse dni!!!

In ko sonca več ne bo,
ostalo naše bo prijateljstvo.
Spomin bo zbledel,
se v past ujel,
ne bomo se vrnili,
a se ne bomo nikoli pozabili.

Vse, kar si želim, preberi mi v očeh. Vse, kar sanjam, je ta tvoj skrivnostni nasmeh. In vsakič, ko sva skupaj, ne rabiva besed.

Ljudje smo kot angeli z eno perutjo,
če hočemo leteli, se moramo objeti!

Naj življenje ti bo jasno
kakor zarja vrh planin
a v tvojem srcu
naj ostane name lep spomin.

ola to ni glih verz ampak vsem bi rada povedala,da imam najboljšo prijateljico Zoyo Ferlič ki je najboljša v gimnastiki hvala

Kdor zna povrniti prijaznost, ki jo je bil deležen,
je zagotovo neprecenljiv prijatelj.

bil je moj bratranec,
bil je moj najboljši prijatelj.
imela sem ga,
a tega nisem cenila,
in sedaj izgubila sem vse kar ji kadar koli kaj pomenilo.
in sedim ob oknu,
vsak večer,
solze mi polzijo po licih,
v srcu me peče.
in samo želim si lahko da bi ga nazaj dobila.

Prima che io vada, desidero dirti che ti amo tanto.

Ko hodiš,
pojdi zmeraj do konca.
Spomladi do rožne cvetice,
poleti do zrele pšenice,
jeseni do polne police,
pozimi do snežne kraljice,
v knjigi do zadnje vrstice,
v življenju do prave resnice,
v sebi do rdečice čez eno in drugo lice.
A če ne prideš ne prvič, ne drugič
do krova in pravega kova
poskusi: vnovič
in zopet
in znova.

Pravo prijateljstvo nastopi takrat,
ko je molk med dvema človekoma prijeten.

Vse v življenju mine, vse se spremeni,
le prijateljstvo ostane in živi do konca dni!

Prijatelji smo vsi. Saj lažje je tako živet kakor pa slabo umret.

če čažeš, ne lažeš drugim ampak lažeš sebi!!

Ti si bla moj smeh,
Ko sem bila na tleh.
Ti si mi dala objem,
Ko sem jokala za njem.
Ti si mi rekla RADATEMAM,
A jaz ti drugače povedati ne znam,
Da ti si USE za kar živim,
TI si tisto zaradi česar ponoči bedim,
TI si tisto zaradi česar sm se usm postavila po robu,
Kadar je kdo najino prjatlstvo prelomu.
In vedi Pelly…
Da res zamerit ti ne morm,
Ker tega niti ne premorm.
Da res si me zlomila,
Veliko souz sm zate pretočila.
A te souze žalosti se nikakor ne morejo primerjat
S TISTIM kar si ti čez noč iz mene naredila,
Koliko dobrih stvari zame si storila
In koliko alkohola popila da bi me pozabila.
Zato ti povem še to,
Da oprostim ti vso zlo!
In vedi…nočm d se počutiš krivo,
Kajti NA NAPAKAH SE UČIMO!!!

Radatemam!.<333

bila sta dva dva dobra prijatelja ki skupaj preživela sta veliko lepega a nekega dne sta se rašla zaradi ljubezni istega

Spet mine en dan, ko nihče se ne spomni nate.
A mogoče le obstaja nekdo, ki mar mu je zate.
Takrat vedi da to oseba je ta, ki zdaj reče da rada te ima.

Res je sreča srečati prave ljudi, storiti prave stvari in v sebi in drugih najti drobne sledi.

Friends are forever, boys are whatever.

Ko me črna prst zakrije, bela smrt oko zapre,
prijateljstvo iz groba vpije, prosim ne pozabi me!