Tu voda je topla, a hrana redilna,
zato se bojim, da preveč bom obilna.
Da nova obleka sploh kdaj mi bo prav,
grem plavat v morje – pa prav lep pozdrav!

Po strehi šotora nam dež škropota,
kako zdaj prijetno bilo bi doma!
Da kmalu bi veter oblake razgnal –
s pobožnimi upi vred sprejmi pozdrav!

Prav iz srca en lep pozdrav, pošiljam ti iz daljav, vedno v mislih sem s teboj, ljubi srček moj!

Na kmetih preživljamo dneve dopusta,
z jedili si kmečkimi polnimo usta.
Nam žganci z ocvirki prebujajo tek,
in kislega mleka je tu na pretek.
Ob delu na polju ostal vsak bo zdrav –
s kmetije pošiljam navdušen pozdrav!

Z grenkobo v srcu ti pišem to pismo,
saj niti sam sebi ne morem verjeti,
da dolgo še ni, kar želel sem umreti,
ker srčno gorje moje je nepopisno.

Verjel sem, da vso si ljubezen mi dala,
verjel, da nasmeh tvoj je meni namenjen,
da v tvoje srce vhod je drugim zaklenjen,
da svoje življenje boš z mojim zvezala.

Osupel pa že nekaj dni opazujem,
da zame pogosto zmanjkuje ti časa,
da po telefonu tuj glas se oglaša,
in vedno opravek kje čaka te nujen.

Brez upanja čakal sem v svoji samoti,
da spet vso ljubezen bi mi naklonila,
da obljubo zvestobe bi spet obnovila,
da eno postali bi najini poti.

Vse bolj mi je jasno, da ni ti več zame,
da svojo ljubezen si drugemu dala,
iz moje ljubezni se le norčevala
in mojemu srcu zadajala rane.

Boleča mi solza polzi ob očesu,
umrlo molče je srca hrepenenje.
Nekoč, vem, minilo bo moje trpljenje,
a tebi le dobro želim ob slovesu!

Sonce, morje, pesek, zrak
in do plaže le korak.
A družba naša razigrana
ti piše sporočila slana.

Od daleč prihaja
do tebe pozdrav,
ki iz morskega raja
sem ti ga poslal!

Ko zjutraj zbudiš se
in dan je zaspan,
naj sonček v srčku
polepša ti dan.

Alarm že dolgo mi v glavi je pel –
da nekaj med nama ni v redu, donel.
Resnici sem se izogibala kruti,
ker nisem nikoli hotela je čuti.

Bojazen, da ti bi zapustil me kdaj,
mi sprožala v srcu boleč je zbodljaj.
A zvon kar naprej mi je v glavi pozvanjal,
da treba spregledati bo, me priganjal.

Utrujena končno od vseh sem laži!
Spoznanje, zakaj me imaš, me boli –
zato, ker usluge zastonj potrebuješ
in da na račun moj z denarjem varčuješ.

Jemlješ, kar moreš, ničesar ne vračaš,
skrb in ljubezen s sebičnostjo plačaš.
Z jedkim posmehom mi vrednost znižuješ
zato, da jo sebi umetno zvišuješ.

Ljubezni med nama že zdavnaj ni več,
zasvojenost s tabo pa nič mi ni všeč.
Da spet vero vase si bom pridobila,
dokončno od tebe se bom poslovila!

Voda je topla, meduz pa več ni,
le v peti nam včasih jež iglo pusti.
A kaj bi tožili, saj sicer zelo
uživamo v morju – pozdravljen lepo!

Tu na pikniku ob morju
okrog žara vsi smo zbrani.
Sonce tone na obzorju,
mi pa že krepko nažgani
vicem slanim se smejimo,
z morsko hrano se mastimo.
Na karto zate pa bom, žal,
namesto rib – pozdrav dodal!

To je moj zadnji pozdrav, ker odhajam nazaj v moje sanje, kjer si ti eno sranje.

Iz sinjega morja širjav
pošiljam sončen ti pozdrav,
pošiljam ti morja opoj,
moj nese ti poljub s seboj.

Prepolna plaža je čudes –
bohotno obdarjenih teles.
A žal dopust mineva mi
le v gledanju vseh teh draži.
A saj tako je najbolj prav;
ostane le še – lep pozdrav!

Lep pozdrav skozi lev rokav, rokav obrni, pozdrav mi vrni.

Čez visoko goro, ti podam roko, te pozdravim lepo. Želim ti lep dan, kakršnega jaz imam, pogrešam te, me tudi ti, čez goro, zakliči mi.

Kmalu konec bo dopusta,
zadnje štejem dni avgusta.
Prej, ko od tu se bom pobrala,
še zadnji bom pozdrav poslala.

Zgodilo se je, kar je moralo priti –
ljubezen do tebe je v zrak izpuhtela,
a moje srce je že druga prevzela,
zato zdaj od tebe želim se ločiti.

Preveč si z ljubeznijo mi zatežila,
preveč si mi prostega časa jemala,
prevečkrat si mi ljubosumnost kazala,
ko z mobijem mojim potem si sledila!

Ljubezen do tebe zdaj v meni umira –
ječeče rotenje me tvoje ne gane,
uničeno čustvo srca več ne zgane,
bližina pa tvoja me le še "živcira".

Adijo je vse, kar lahko ti napišem –
resnico povedal sem vso ti iskreno.
A vendar verjemi, da ni mi vseeno,
ko si iz spomina poglavje to brišem!

Odšel bom po poti, ki se mi odpira,
a tebi želim, da spet mir te obišče,
da nova ljubezen čim prej te poišče,
saj to za oba bo najboljša izbira!

Sonce, morje, voda, zrak,
dan dnevu čisto je enak.
Glavno je, da vsi smo zdravi,
pa se oglašamo s pozdravi!

Od sonca ožgani, od piva pijani, z debelimi trebuhi, vas pozdravljajo morski lenuhi!

Vreme je krasno, imamo se špasno, fina je družba, v grmovju pa gužva!

Zjutraj z vreščanjem zbudi me galeb,
ko ribam v želodcu prireja pogreb.
Vse prerad ga oponašam,
morsko hrano vase vnašam.
Vem, da bom tako bolj zdrav!
Imejte se ... pa lep pozdrav!

Tu na kmetih ni od muh,
sami mesimo si kruh.
Včeraj konje smo jahali,
danes smo se v gozd podali.
Od malin smo okrog ust;
res super tale je dopust!

Fajn se imej in v [Španiji] se veliko smej, če ti tam bo težko pa name pomisli in občutila boš kaj je pravo prijateljstvo! Vsak trenutek z mislimi bom s teboj in ne pozabi kdo pravi prijatelj je tvoj! Srečno!

Že pozna je ura, ko pismo ti pišem.
Povsod je tišina, spokojna je noč.
Od daleč se sliši le pes lajajoč,
a jaz že vso noč vroče solze si brišem.

Edini, ki sem te resnično ljubila,
edini, ki vsedel si se mi v srce,
si zdaj mi povzročil neznosno gorje,
ki se dolga leta ne bom ga znebila.

Resnica še najbolj je, žal, neverjetna,
četudi nas bode naravnost v oči.
Bolj premišljujem, tem bolj se mi zdi,
da končno sem zanjo postala dovzetna.

Od žalosti ranjena moja je duša,
spoznanje, da varaš me, žge mi srce.
Želim si, da čustvo ljubezni umre,
saj vse preveč grenkega te dni okuša.

Verjamem, da čustva so tvoja zbledela,
da tvoje srce je otrpnilo v led,
da svoj si od mene odvrnil pogled,
da tvoja ljubezen je že ovenela.

Cilj nov se morda mi v prihodnosti obeta,
a tebi v ljubezni želim le uspeh!
Le ljubljena dlan naj bo v tvojih dlaneh,
le prava ljubezen naj v srcu bo ujeta!

Iskren pozdrav, še lepši objem, še lepši poljub ko prideva skup.