Prepolna plaža je čudes –
bohotno obdarjenih teles.
A žal dopust mineva mi
le v gledanju vseh teh draži.
A saj tako je najbolj prav;
ostane le še – lep pozdrav!

Tu na pikniku ob morju
okrog žara vsi smo zbrani.
Sonce tone na obzorju,
mi pa že krepko nažgani
vicem slanim se smejimo,
z morsko hrano se mastimo.
Na karto zate pa bom, žal,
namesto rib – pozdrav dodal!

Ločitev od dragih nadvse je boleča,
še bolj, če jih vežejo čustva ljubeča.
Razdalja med njimi neznosno boli,
najbolj, če ljubezen močno plameni.

Jok, solze med njimi le redki so gosti,
jim nežne bližine nikdar ni zadosti.
Po večkrat na dan telefon jim zvoni,
večer pa v intimnosti jim izzveni.

Usodno sprejela te dni sem novico,
– ah, ko vsaj za lažno bi šlo govorico–
ki pravi, da drugo videvaš te dni,
da zame ljubezni nič več v tebi ni.

Boleče srce pa mi je potrdilo,
da nekaj med nama se je spremenilo.
Ljubezni do mene ne čutiš nič več!
So ti moja čustva postala odveč?

A vendar življenje še ni vsega reklo,
čeprav se srce je boleče opeklo.
Če si se od mene zares poslovil,
povem ti še zadnjič, da drag si mi bil!

Poglavje bom najino s tem dokončala,
ko zadnji pozdrav ti bom v pismu poslala.
S teboj izgubila sem velik zaklad!
Želim, da še kdo bi te imel tako rad!

Odkar sva tu,
dneve preživljava lepše kot v snu!
Na plažo ni treba predaleč hoditi,
a vse okrog naju teleščki stasiti!!!

Sonce, morje, voda, zrak,
dan dnevu čisto je enak.
Glavno je, da vsi smo zdravi,
pa se oglašamo s pozdravi!

"Me ljubi, ne ljubi?", sem se spraševala.
Morda pa ljubezen preresno sem vzela?
Vse bolj pa spoznavala sem, da nezrela
ljubezen je tvoja! – Bila je le šala!

Veliko "prijateljic" te obiskuje –
takrat me najraje iz misli izrineš
in z njimi pogosto na tenis izgineš,
a opravičilo ti vedno je tuje.

Boleče sem pismo ti večkrat pisala,
želeč, da v pogovor iskren bi vodilo.
Se znova dogajanje je ponovilo –
kot mačka okrog vrele sva kaše plesala.

Prepričal si me, da vse strast bo zgladila,
odeja da najin bo spor poravnala.
Uspešno sem pesek v oči si metala,
saj v tvojem objemu sem vse pozabila.

A žal se je zgodbica znova začela –
spet vse prepogosto si name pozabljal,
spet moje slabosti v svoj prid si zlorabljal.
Dokončno zdaj jeza mi je prekipela!

Da ljubi ne ljubi me, vem brez marjetke.
Z grenkobo in z jezo sem slednjič spoznala,
da bisere svoje sem svinjam metala.
Zato te zapuščam – naj imajo te "cvetke"!

Po strehi šotora nam dež škropota,
kako zdaj prijetno bilo bi doma!
Da kmalu bi veter oblake razgnal –
s pobožnimi upi vred sprejmi pozdrav!

Prejmi lepe pozdrave, modre in plave, če si bistre glave, pa ugani čigave.

Začelo se je, ko na trim sva hodila,
med tekom izmenjala si par besed,
kasneje še večkrat se skupaj dobila,
odhajala večkrat na kavo, obed...

Nikoli pa nisi domov me povabil,
ker raje ti k meni na obisk si prišel –
Na vse okrog sebe tedaj si pozabil,
a le do tedaj, ko se mrak je pričel.

Da mama te čaka z večerjo, si pravil,
ni všeč ji, če sama za mizo sedi.
Nasploh si kar mnogo z njo časa zapravil,
veliko preveč, kot še dobro se zdi.

Pogosto čez dan te je k meni klicala,
tožila, kako jo spet v križu boli,
da pojdi v lekarno, ti ukazovala,
in v njej za masažo ji kupi masti.

Veliko se čezme je pritoževala,
da njenega sina preveč si lastim,
da njej in le njej gre največja zahvala,
če te, nehvaležnica, sploh kdaj dobim.

Da mama pri sinu na prvem je mestu,
zapisati morala bi si za uho.
A meni vse to že smrdi po incestu,
razmerje že vajino zdi se tako.

Ker tebe si z mamo več nočem deliti,
še danes od tebe bom vzela slovo.
Če sploh se od mamice nočeš ločiti,
pa naj te ima – in še prav naj ti bo!

Čez visoko goro, ti podam roko, te pozdravim lepo. Želim ti lep dan, kakršnega jaz imam, pogrešam te, me tudi ti, čez goro, zakliči mi.

Na kmetih preživljamo dneve dopusta,
z jedili si kmečkimi polnimo usta.
Nam žganci z ocvirki prebujajo tek,
in kislega mleka je tu na pretek.
Ob delu na polju ostal vsak bo zdrav –
s kmetije pošiljam navdušen pozdrav!

Lepot sem se tujih dežel naužila,
jih dobro spoznala z različnih strani,
udobno res "rajžo" sem si privoščila,
bila sem povsod, kjer lepo se živi.
A vendar najlepše je biti doma,
že vračam nazaj se – vsak hip bom prišla.
Še preden povrnem se k vam iz daljav,
vam pošljem še lep iz tujine pozdrav!

Spet vozimo se iz mesta v mesto,
pred sabo vidimo le cesto.
Ustavili smo se na kavi,
jaz pa zasipljem te s pozdravi.

Iskren pozdrav, še lepši objem, še lepši poljub ko prideva skup.

Lep pozdrav, saj veš čigav, saj veš od kot, pa priden bot!

Zjutraj z vreščanjem zbudi me galeb,
ko ribam v želodcu prireja pogreb.
Vse prerad ga oponašam,
morsko hrano vase vnašam.
Vem, da bom tako bolj zdrav!
Imejte se ... pa lep pozdrav!

To je moj zadnji SMS, ki ti ga pošiljam! Ugrabili so me vesoljci in nočem nazaj zato, ker hočejo NON-STOP sexati. Jim rečem naj ugrabijo še tebe?

če te že izgubim,
in če te pozabim,
sem jaz res tista,
ki nič vredna ni.

prosim te lepo,
ostani v mojem srcu, ti večno

Prehrupne morske so noči,
ko glasba z vseh plesišč buči.
Začaral me je žgoč pogled,
o njem sanjarim ves razgret.
Ko konec nočnih bo zabav,
še tebi pošljem lep pozdrav.

V toplicah grejem si kosti,
si v vodi mišice treniram.
Preživljam dneve tja v tri dni,
crkljam se, plavam, se masiram.
Zaradi službe in ljudi
se še pod razno ne sekiram.
Bodite zdravi, srečni vsi –
pozdrave tople vsem "serviram"!

Vreme v teh dneh se močno je skazilo,
burja dviguje valove z morja.
Čas mi preganja privlačno berilo,
pivo s prijatelji, pizza za dva.
Še preden pa dolgčas se ta bo končal,
na kartici tej ti(vam)poslal bom pozdrav.

Prav iz srca en lep pozdrav, pošiljam ti iz daljav, vedno v mislih sem s teboj, ljubi srček moj!

Že pozna je ura, ko pismo ti pišem.
Povsod je tišina, spokojna je noč.
Od daleč se sliši le pes lajajoč,
a jaz že vso noč vroče solze si brišem.

Edini, ki sem te resnično ljubila,
edini, ki vsedel si se mi v srce,
si zdaj mi povzročil neznosno gorje,
ki se dolga leta ne bom ga znebila.

Resnica še najbolj je, žal, neverjetna,
četudi nas bode naravnost v oči.
Bolj premišljujem, tem bolj se mi zdi,
da končno sem zanjo postala dovzetna.

Od žalosti ranjena moja je duša,
spoznanje, da varaš me, žge mi srce.
Želim si, da čustvo ljubezni umre,
saj vse preveč grenkega te dni okuša.

Verjamem, da čustva so tvoja zbledela,
da tvoje srce je otrpnilo v led,
da svoj si od mene odvrnil pogled,
da tvoja ljubezen je že ovenela.

Cilj nov se morda mi v prihodnosti obeta,
a tebi v ljubezni želim le uspeh!
Le ljubljena dlan naj bo v tvojih dlaneh,
le prava ljubezen naj v srcu bo ujeta!

Z grenkobo v srcu ti pišem to pismo,
saj niti sam sebi ne morem verjeti,
da dolgo še ni, kar želel sem umreti,
ker srčno gorje moje je nepopisno.

Verjel sem, da vso si ljubezen mi dala,
verjel, da nasmeh tvoj je meni namenjen,
da v tvoje srce vhod je drugim zaklenjen,
da svoje življenje boš z mojim zvezala.

Osupel pa že nekaj dni opazujem,
da zame pogosto zmanjkuje ti časa,
da po telefonu tuj glas se oglaša,
in vedno opravek kje čaka te nujen.

Brez upanja čakal sem v svoji samoti,
da spet vso ljubezen bi mi naklonila,
da obljubo zvestobe bi spet obnovila,
da eno postali bi najini poti.

Vse bolj mi je jasno, da ni ti več zame,
da svojo ljubezen si drugemu dala,
iz moje ljubezni se le norčevala
in mojemu srcu zadajala rane.

Boleča mi solza polzi ob očesu,
umrlo molče je srca hrepenenje.
Nekoč, vem, minilo bo moje trpljenje,
a tebi le dobro želim ob slovesu!

Ne vem, če razumel boš te vrstice,
ki v pismu ti želim jih napisati.
Ne morem več stopiti ti pred lice,
ker sem preveč se te pričela bati.

Vedenje tvoje vse bolj je nasilno –
o tem pogosto pričajo modrice,
ki v jezi mi zadajaš jih obilno
tedaj, ko nočeš slišati resnice.

Vse prepogosto jeza te prevzema,
so zanjo krivi drugi, ti nikoli!
Ne znaš lotiti mirno se problema,
tega ti zlobni Ego ne dovoli.

V razmerah stresnih je težko vzdržati,
in s strahom v srcu se ne da ljubiti,
ljubezni s silo se ne da izzvati,
zato se moral kdaj boš spremeniti.

Morda te bo življenje naučilo,
da je v ljubezni treba več dajati.
Če spet želel uporabiti boš silo,
te učilo bo, kako se obvladovati.

Morda te pismo moje bo streznilo,
saj s tabo ne želim nič več ostati.
Poslednje to naj bo opozorilo:
Ti sam boš moral človek nov postati!

Fajn se imej in v [Španiji] se veliko smej, če ti tam bo težko pa name pomisli in občutila boš kaj je pravo prijateljstvo! Vsak trenutek z mislimi bom s teboj in ne pozabi kdo pravi prijatelj je tvoj! Srečno!