Vreme v teh dneh se močno je skazilo,
burja dviguje valove z morja.
Čas mi preganja privlačno berilo,
pivo s prijatelji, pizza za dva.
Še preden pa dolgčas se ta bo končal,
na kartici tej ti(vam)poslal bom pozdrav.

Na kmetih preživljamo dneve dopusta,
z jedili si kmečkimi polnimo usta.
Nam žganci z ocvirki prebujajo tek,
in kislega mleka je tu na pretek.
Ob delu na polju ostal vsak bo zdrav –
s kmetije pošiljam navdušen pozdrav!

Alarm že dolgo mi v glavi je pel –
da nekaj med nama ni v redu, donel.
Resnici sem se izogibala kruti,
ker nisem nikoli hotela je čuti.

Bojazen, da ti bi zapustil me kdaj,
mi sprožala v srcu boleč je zbodljaj.
A zvon kar naprej mi je v glavi pozvanjal,
da treba spregledati bo, me priganjal.

Utrujena končno od vseh sem laži!
Spoznanje, zakaj me imaš, me boli –
zato, ker usluge zastonj potrebuješ
in da na račun moj z denarjem varčuješ.

Jemlješ, kar moreš, ničesar ne vračaš,
skrb in ljubezen s sebičnostjo plačaš.
Z jedkim posmehom mi vrednost znižuješ
zato, da jo sebi umetno zvišuješ.

Ljubezni med nama že zdavnaj ni več,
zasvojenost s tabo pa nič mi ni všeč.
Da spet vero vase si bom pridobila,
dokončno od tebe se bom poslovila!

Pred letom, ko zate srce se je vnelo,
A tvoje srce se je zame ogrelo,
Nenadoma svet je postal čudovit,
Drugačen, prelesten in rahlo odbit.

Objemov sem tvojih v nočeh si želela,
Razvneta po tvojih poljubih hlepela,
Iskala vsak dan tesen stik sem s teboj –
Nosila me reka je čustev s seboj.

A tebe morda moja čustva so odgnala,
Saj s tabo obsedena res sem postala.
Klicala sem željno te večkrat na dan,
Rotila v solzah te, da pelji me kam.

Ihtela vso noč sem, če si me ošteval,
Naj neham težiti, saj s tem se rojeval
Je v meni občutek, da zame ti ni,
A tvoja ljubezen da vse bolj bledi.

V nočeh neprespanih prišla sem do sklepa,
da strastna ljubezen je sicer res lepa,
a le, če v obeh z istim žarom gori,
sicer kot PANDORINA SKRINJA se zdi.

Pretirana strast energijo mi krade,
končati želim te nezdrave navade.
Res zame bo bolje, da se poslovim,
naprej, z novim upom, brez tebe živim!

Sonce vse dneve žareče pripeka –
že zmanjkalo mi je za sončenje mleka.
Na plaži vse dneve se sončim kot norec –
Lepo te pozdravlja bodoči zamorec!

Tu voda je topla, a hrana redilna,
zato se bojim, da preveč bom obilna.
Da nova obleka sploh kdaj mi bo prav,
grem plavat v morje – pa prav lep pozdrav!

Spet vozimo se iz mesta v mesto,
pred sabo vidimo le cesto.
Ustavili smo se na kavi,
jaz pa zasipljem te s pozdravi.

Tu na kmetih ni od muh,
sami mesimo si kruh.
Včeraj konje smo jahali,
danes smo se v gozd podali.
Od malin smo okrog ust;
res super tale je dopust!

Pošiljam ti en pozdrav kar tako,
da bi se imel lepo,
da ti pri srcu bo toplo,
da boš vedel,
da vedno nate misli nekdo.

Kmalu konec bo dopusta,
zadnje štejem dni avgusta.
Prej, ko od tu se bom pobrala,
še zadnji bom pozdrav poslala.

Po strehi šotora nam dež škropota,
kako zdaj prijetno bilo bi doma!
Da kmalu bi veter oblake razgnal –
s pobožnimi upi vred sprejmi pozdrav!

Prav iz srca en lep pozdrav pošiljam ti iz daljav, vednov mislih sem s teboj, ljubi srček moj.

Od sonca ožgani, od piva pijani, z debelimi trebuhi, vas pozdravljajo morski lenuhi!

Začelo se je, ko na trim sva hodila,
med tekom izmenjala si par besed,
kasneje še večkrat se skupaj dobila,
odhajala večkrat na kavo, obed...

Nikoli pa nisi domov me povabil,
ker raje ti k meni na obisk si prišel –
Na vse okrog sebe tedaj si pozabil,
a le do tedaj, ko se mrak je pričel.

Da mama te čaka z večerjo, si pravil,
ni všeč ji, če sama za mizo sedi.
Nasploh si kar mnogo z njo časa zapravil,
veliko preveč, kot še dobro se zdi.

Pogosto čez dan te je k meni klicala,
tožila, kako jo spet v križu boli,
da pojdi v lekarno, ti ukazovala,
in v njej za masažo ji kupi masti.

Veliko se čezme je pritoževala,
da njenega sina preveč si lastim,
da njej in le njej gre največja zahvala,
če te, nehvaležnica, sploh kdaj dobim.

Da mama pri sinu na prvem je mestu,
zapisati morala bi si za uho.
A meni vse to že smrdi po incestu,
razmerje že vajino zdi se tako.

Ker tebe si z mamo več nočem deliti,
še danes od tebe bom vzela slovo.
Če sploh se od mamice nočeš ločiti,
pa naj te ima – in še prav naj ti bo!

če te že izgubim,
in če te pozabim,
sem jaz res tista,
ki nič vredna ni.

prosim te lepo,
ostani v mojem srcu, ti večno

Sonce, morje, voda, zrak,
dan dnevu čisto je enak.
Glavno je, da vsi smo zdravi,
pa se oglašamo s pozdravi!

Z grenkobo v srcu ti pišem to pismo,
saj niti sam sebi ne morem verjeti,
da dolgo še ni, kar želel sem umreti,
ker srčno gorje moje je nepopisno.

Verjel sem, da vso si ljubezen mi dala,
verjel, da nasmeh tvoj je meni namenjen,
da v tvoje srce vhod je drugim zaklenjen,
da svoje življenje boš z mojim zvezala.

Osupel pa že nekaj dni opazujem,
da zame pogosto zmanjkuje ti časa,
da po telefonu tuj glas se oglaša,
in vedno opravek kje čaka te nujen.

Brez upanja čakal sem v svoji samoti,
da spet vso ljubezen bi mi naklonila,
da obljubo zvestobe bi spet obnovila,
da eno postali bi najini poti.

Vse bolj mi je jasno, da ni ti več zame,
da svojo ljubezen si drugemu dala,
iz moje ljubezni se le norčevala
in mojemu srcu zadajala rane.

Boleča mi solza polzi ob očesu,
umrlo molče je srca hrepenenje.
Nekoč, vem, minilo bo moje trpljenje,
a tebi le dobro želim ob slovesu!

Na postelji ležeče,
na tebi misleča,
te pozdravlja
ljubica ljubeča!

lep pozdrav,
saj veš čigav,
saj veš od kod,
pa pridna bot

To je moj zadnji SMS, ki ti ga pošiljam! Ugrabili so me vesoljci in nočem nazaj zato, ker hočejo NON-STOP sexati. Jim rečem naj ugrabijo še tebe?

V toplicah grejem si kosti,
si v vodi mišice treniram.
Preživljam dneve tja v tri dni,
crkljam se, plavam, se masiram.
Zaradi službe in ljudi
se še pod razno ne sekiram.
Bodite zdravi, srečni vsi –
pozdrave tople vsem "serviram"!

Prejmi lepe pozdrave, modre in plave, če si bistre glave, pa ugani čigave.

To je moj zadnji pozdrav, ker odhajam nazaj v moje sanje, kjer si ti eno sranje.

Že pozna je ura, ko pismo ti pišem.
Povsod je tišina, spokojna je noč.
Od daleč se sliši le pes lajajoč,
a jaz že vso noč vroče solze si brišem.

Edini, ki sem te resnično ljubila,
edini, ki vsedel si se mi v srce,
si zdaj mi povzročil neznosno gorje,
ki se dolga leta ne bom ga znebila.

Resnica še najbolj je, žal, neverjetna,
četudi nas bode naravnost v oči.
Bolj premišljujem, tem bolj se mi zdi,
da končno sem zanjo postala dovzetna.

Od žalosti ranjena moja je duša,
spoznanje, da varaš me, žge mi srce.
Želim si, da čustvo ljubezni umre,
saj vse preveč grenkega te dni okuša.

Verjamem, da čustva so tvoja zbledela,
da tvoje srce je otrpnilo v led,
da svoj si od mene odvrnil pogled,
da tvoja ljubezen je že ovenela.

Cilj nov se morda mi v prihodnosti obeta,
a tebi v ljubezni želim le uspeh!
Le ljubljena dlan naj bo v tvojih dlaneh,
le prava ljubezen naj v srcu bo ujeta!

Ne vem, če razumel boš te vrstice,
ki v pismu ti želim jih napisati.
Ne morem več stopiti ti pred lice,
ker sem preveč se te pričela bati.

Vedenje tvoje vse bolj je nasilno –
o tem pogosto pričajo modrice,
ki v jezi mi zadajaš jih obilno
tedaj, ko nočeš slišati resnice.

Vse prepogosto jeza te prevzema,
so zanjo krivi drugi, ti nikoli!
Ne znaš lotiti mirno se problema,
tega ti zlobni Ego ne dovoli.

V razmerah stresnih je težko vzdržati,
in s strahom v srcu se ne da ljubiti,
ljubezni s silo se ne da izzvati,
zato se moral kdaj boš spremeniti.

Morda te bo življenje naučilo,
da je v ljubezni treba več dajati.
Če spet želel uporabiti boš silo,
te učilo bo, kako se obvladovati.

Morda te pismo moje bo streznilo,
saj s tabo ne želim nič več ostati.
Poslednje to naj bo opozorilo:
Ti sam boš moral človek nov postati!

Prav iz srca en lep pozdrav, pošiljam ti iz daljav, vedno v mislih sem s teboj, ljubi srček moj!