Tolažbe želim si, ko mislim na té,
Edinega, ki mi prevzel je srcé.
Borim se s solzami, borim se z nočjo
In svoje rotim srce, naj mirno bo.

Minilo že mnogo tesnobnih je dni,
Odkar še poslednjič objel si me ti.
Jokalo mi v nemi je stiski srce,
Naznanjajoč, da izgubila sem te.

Alarm mi v duši je rezko zvonil,
Jeklen zvok njegov me do dna je zmrazil.
Dih mi je zastajal, ko odhajal si stran,
Rekoč, da vse moje so solze zaman.

Adijo za vedno, če res to želiš.
Življenje na rane bo dalo obliž.
Jasnina ves čas naj nebo ti modrí,
In ves čas usoda naj se ti smeji!

Fajn se imej in v [Španiji] se veliko smej, če ti tam bo težko pa name pomisli in občutila boš kaj je pravo prijateljstvo! Vsak trenutek z mislimi bom s teboj in ne pozabi kdo pravi prijatelj je tvoj! Srečno!

Od sonca ožgani, od piva pijani, z debelimi trebuhi, vas pozdravljajo morski lenuhi!

Prehrupne morske so noči,
ko glasba z vseh plesišč buči.
Začaral me je žgoč pogled,
o njem sanjarim ves razgret.
Ko konec nočnih bo zabav,
še tebi pošljem lep pozdrav.

Po strehi šotora nam dež škropota,
kako zdaj prijetno bilo bi doma!
Da kmalu bi veter oblake razgnal –
s pobožnimi upi vred sprejmi pozdrav!

Ko zjutraj zbudiš se
in dan je zaspan,
naj sonček v srčku
polepša ti dan.

Zgodilo se je, kar je moralo priti –
ljubezen do tebe je v zrak izpuhtela,
a moje srce je že druga prevzela,
zato zdaj od tebe želim se ločiti.

Preveč si z ljubeznijo mi zatežila,
preveč si mi prostega časa jemala,
prevečkrat si mi ljubosumnost kazala,
ko z mobijem mojim potem si sledila!

Ljubezen do tebe zdaj v meni umira –
ječeče rotenje me tvoje ne gane,
uničeno čustvo srca več ne zgane,
bližina pa tvoja me le še "živcira".

Adijo je vse, kar lahko ti napišem –
resnico povedal sem vso ti iskreno.
A vendar verjemi, da ni mi vseeno,
ko si iz spomina poglavje to brišem!

Odšel bom po poti, ki se mi odpira,
a tebi želim, da spet mir te obišče,
da nova ljubezen čim prej te poišče,
saj to za oba bo najboljša izbira!

Že dolgo tega je, kar sva se spoznala –
jaz smrklja nezrela, ti frajer s poreklom,
nališpan, ves v usnju, kot bil bi pod steklom
izložbe, da lažje bi te občudovala.

Nasedla sem tvoji omamni pojavi,
zapeljal me tvoj očarljiv je nasmešek,
ob tebi moj um se je skrčil v orešek,
ko sem se privijala k tvoji postavi.

Že kmalu prepadena sem opazila,
da nisem edina, ki jo obiskuješ,
da z mnogo dekleti okrog pohajkuješ,
a k meni se vračaš le, kadar je sila.

To kruto spoznanje me je otreznilo –
čez noč sem postala odrasla in zrela,
sklenila, da krepko se "v roke bom vzela",
in tole pošiljam ti le sporočilo:

"Fant, za katerega moraš se boriti,
in ki si moraš ga z drugimi deliti,
ni vreden ljubezni, ki ženska mu jo da,
ker v njem le praznina in hlad prisotna sta!"

Prav iz srca en lep pozdrav pošiljam ti iz daljav, vednov mislih sem s teboj, ljubi srček moj.

Ko z dela prišel boš domov na kosilo,
pozdravil odmev te bo gluhe tišine.
Na mizi čakalo te bo sporočilo,
da najina zveza se danes prekine.

Do tebe so čustva že zdavnaj minila,
takoj tisti hip, ko si dal mi čutiti,
da ti si moj "šef", a jaz "delovna sila",
ki tebi se mora ves čas pokoriti.

Narava naj žensko za to bi vzgojila,
da moškemu bi popestrila življenje,
in še, da potomstvo bi mu podarila –
izražal pogosto si svoje mišljenje.

Da ženska je dobra le za pred pečico,
ponoči pa le za strasti potešitev,
morda za čistilko še in za perico –
to tvojih še nekaj je ugotovitev.

V primeru, da nisem bila "ubogljiva",
in če kdaj nad tabo sem se pritožila,
bila za posledice "sama sem kriva",
če se tvoja roka je hitro sprožila.

Predstavljala zate sem le kos pohištva,
robota in mehko domačo živalco.
Nikoli dojel nisi mojega bistva,
zato zdaj za vedno zapuščam to "štalco"!

Kmalu konec bo dopusta,
zadnje štejem dni avgusta.
Prej, ko od tu se bom pobrala,
še zadnji bom pozdrav poslala.

Iskren pozdrav, še lepši objem, še lepši poljub ko prideva skup.

Prepolna plaža je čudes –
bohotno obdarjenih teles.
A žal dopust mineva mi
le v gledanju vseh teh draži.
A saj tako je najbolj prav;
ostane le še – lep pozdrav!

Nikoli od žene ne boš se odlepil,
to zdaj mi je jasno, kot jasen je dan.
Prevečkrat z obljubami si me zaslepil –
zdaj vem, da vsak tvoj bil je stavek zlagan.

Da žena že dolgo te več ne razume,
da v postelji vedno je hladna kot led,
da najbrž te vara, razlagaš mi sume,
in da v gospodinjstvu ji vlada nered.

Že zdavnaj bi se za ločitev odločil,
a kaj, ko za otroke preveč te skrbi,
zelo bi trpeli, če zdaj bi se ločil...
Do vrha naložil si mi vseh laži!!!

Bolj ko premišljujem, bolj se mi dozdeva,
da svoje družine zapustil ne boš!
Za takle podvig prevelika si šleva –
to storil iskren in pogumen bi mož.

Zato kar uživaj lagodno življenje,
in z drugo naivko izživljaj si strast.
Morda izučilo te kdaj bo trpljenje,
ko s svojim ravnanjem izzval boš propast!

Sonce, morje, voda, zrak,
dan dnevu čisto je enak.
Glavno je, da vsi smo zdravi,
pa se oglašamo s pozdravi!

Vreme v teh dneh se močno je skazilo,
burja dviguje valove z morja.
Čas mi preganja privlačno berilo,
pivo s prijatelji, pizza za dva.
Še preden pa dolgčas se ta bo končal,
na kartici tej ti(vam)poslal bom pozdrav.

če te že izgubim,
in če te pozabim,
sem jaz res tista,
ki nič vredna ni.

prosim te lepo,
ostani v mojem srcu, ti večno

Kmalu konec bo dopusta,
zadnje štejem dni avgusta.
Prej, ko od tu se bom pobral,
poslal še zadnji bom pozdrav.

Alarm že dolgo mi v glavi je pel –
da nekaj med nama ni v redu, donel.
Resnici sem se izogibala kruti,
ker nisem nikoli hotela je čuti.

Bojazen, da ti bi zapustil me kdaj,
mi sprožala v srcu boleč je zbodljaj.
A zvon kar naprej mi je v glavi pozvanjal,
da treba spregledati bo, me priganjal.

Utrujena končno od vseh sem laži!
Spoznanje, zakaj me imaš, me boli –
zato, ker usluge zastonj potrebuješ
in da na račun moj z denarjem varčuješ.

Jemlješ, kar moreš, ničesar ne vračaš,
skrb in ljubezen s sebičnostjo plačaš.
Z jedkim posmehom mi vrednost znižuješ
zato, da jo sebi umetno zvišuješ.

Ljubezni med nama že zdavnaj ni več,
zasvojenost s tabo pa nič mi ni všeč.
Da spet vero vase si bom pridobila,
dokončno od tebe se bom poslovila!

To je moj zadnji SMS, ki ti ga pošiljam! Ugrabili so me vesoljci in nočem nazaj zato, ker hočejo NON-STOP sexati. Jim rečem naj ugrabijo še tebe?

Sonce vse dneve žareče pripeka –
že zmanjkalo mi je za sončenje mleka.
Na plaži vse dneve se sončim kot norec –
Lepo te pozdravlja bodoči zamorec!

Lep pozdrav, saj veš čigav, saj veš od kot, pa priden bot!

Lep pozdrav skozi lev rokav, rokav obrni, pozdrav mi vrni.

Odkar sva tu,
dneve preživljava lepše kot v snu!
Na plažo ni treba predaleč hoditi,
a vse okrog naju teleščki stasiti!!!

Počitnice z bokov so vzele mi salo,
ki se mi čez zimo na njih je nabralo.
Uživam! Če sonce vse dni bo sijalo,
se bo še kaj barve na koži nabralo.
Na koncu pa zate in žlahto ostalo,
bo moje pero še pozdrav naškripalo!

Lepot sem se tujih dežel naužila,
jih dobro spoznala z različnih strani,
udobno res "rajžo" sem si privoščila,
bila sem povsod, kjer lepo se živi.
A vendar najlepše je biti doma,
že vračam nazaj se – vsak hip bom prišla.
Še preden povrnem se k vam iz daljav,
vam pošljem še lep iz tujine pozdrav!

To je moj zadnji pozdrav, ker odhajam nazaj v moje sanje, kjer si ti eno sranje.

Od daleč prihaja
do tebe pozdrav,
ki iz morskega raja
sem ti ga poslal!

Prejmi lepe pozdrave, od tistega teleta, ki za tabo leta, od tiste krave, ki ne je trave.

Čez visoko goro, ti podam roko, te pozdravim lepo. Želim ti lep dan, kakršnega jaz imam, pogrešam te, me tudi ti, čez goro, zakliči mi.