Tu na pikniku ob morju
okrog žara vsi smo zbrani.
Sonce tone na obzorju,
mi pa že krepko nažgani
vicem slanim se smejimo,
z morsko hrano se mastimo.
Na karto zate pa bom, žal,
namesto rib – pozdrav dodal!

Tolažbe želim si, ko mislim na té,
Edinega, ki mi prevzel je srcé.
Borim se s solzami, borim se z nočjo
In svoje rotim srce, naj mirno bo.

Minilo že mnogo tesnobnih je dni,
Odkar še poslednjič objel si me ti.
Jokalo mi v nemi je stiski srce,
Naznanjajoč, da izgubila sem te.

Alarm mi v duši je rezko zvonil,
Jeklen zvok njegov me do dna je zmrazil.
Dih mi je zastajal, ko odhajal si stran,
Rekoč, da vse moje so solze zaman.

Adijo za vedno, če res to želiš.
Življenje na rane bo dalo obliž.
Jasnina ves čas naj nebo ti modrí,
In ves čas usoda naj se ti smeji!

Zjutraj z vreščanjem zbudi me galeb,
ko ribam v želodcu prireja pogreb.
Vse prerad ga oponašam,
morsko hrano vase vnašam.
Vem, da bom tako bolj zdrav!
Imejte se ... pa lep pozdrav!

Sonce vse dneve žareče pripeka –
že zmanjkalo mi je za sončenje mleka.
Na plaži vse dneve se sončim kot norec –
Lepo te pozdravlja bodoči zamorec!

Moč ljubezni je velika,
če zvesta in iskrena je,
druga pa se kaže slika,
ko le za kratkočasje gre.

Ali si kdaj se spraševal,
kaj k meni privlačuje te?
Si kdaj namen obžaloval,
da z mano bi povezal se?

Utrujena sem že od let,
ti pa še fant si golobrad!
Čeprav še svež je moj izgled,
ti nimaš me resnično rad.

Samotne moje so noči,
ker ti prihajaš redkokdaj,
domov se vedno ti mudi,
nikdar ne razložiš, zakaj.

Edino, kar lahko storim,
je to, da rečem zbogom ti,
da čim hitreje se znebim
zasvojenosti te s strastmi.

Resnica grenka je pač ta,
da moram odsloviti te,
saj slej ko prej bi se razšla,
zato moj sklep zdaj trden je.

Če čutim strastni le zanos,
postopoma naj izzveni.
Že dolgo plitev me odnos
več najin ne zadovolji.

Še mnogo čudovitih let
v življenju tvojem čaka te,
veliko mladih še deklet
ti podarilo bo srce!

Iskren pozdrav, še lepši objem, še lepši poljub ko prideva skup.

Tu na kmetih ni od muh,
sami mesimo si kruh.
Včeraj konje smo jahali,
danes smo se v gozd podali.
Od malin smo okrog ust;
res super tale je dopust!

Od daleč prihaja
do tebe pozdrav,
ki iz morskega raja
sem ti ga poslal!

Ne vem, če razumel boš te vrstice,
ki v pismu ti želim jih napisati.
Ne morem več stopiti ti pred lice,
ker sem preveč se te pričela bati.

Vedenje tvoje vse bolj je nasilno –
o tem pogosto pričajo modrice,
ki v jezi mi zadajaš jih obilno
tedaj, ko nočeš slišati resnice.

Vse prepogosto jeza te prevzema,
so zanjo krivi drugi, ti nikoli!
Ne znaš lotiti mirno se problema,
tega ti zlobni Ego ne dovoli.

V razmerah stresnih je težko vzdržati,
in s strahom v srcu se ne da ljubiti,
ljubezni s silo se ne da izzvati,
zato se moral kdaj boš spremeniti.

Morda te bo življenje naučilo,
da je v ljubezni treba več dajati.
Če spet želel uporabiti boš silo,
te učilo bo, kako se obvladovati.

Morda te pismo moje bo streznilo,
saj s tabo ne želim nič več ostati.
Poslednje to naj bo opozorilo:
Ti sam boš moral človek nov postati!

Lep pozdrav skozi lev rokav, rokav obrni, pozdrav mi vrni.

Začelo se je, ko na trim sva hodila,
med tekom izmenjala si par besed,
kasneje še večkrat se skupaj dobila,
odhajala večkrat na kavo, obed...

Nikoli pa nisi domov me povabil,
ker raje ti k meni na obisk si prišel –
Na vse okrog sebe tedaj si pozabil,
a le do tedaj, ko se mrak je pričel.

Da mama te čaka z večerjo, si pravil,
ni všeč ji, če sama za mizo sedi.
Nasploh si kar mnogo z njo časa zapravil,
veliko preveč, kot še dobro se zdi.

Pogosto čez dan te je k meni klicala,
tožila, kako jo spet v križu boli,
da pojdi v lekarno, ti ukazovala,
in v njej za masažo ji kupi masti.

Veliko se čezme je pritoževala,
da njenega sina preveč si lastim,
da njej in le njej gre največja zahvala,
če te, nehvaležnica, sploh kdaj dobim.

Da mama pri sinu na prvem je mestu,
zapisati morala bi si za uho.
A meni vse to že smrdi po incestu,
razmerje že vajino zdi se tako.

Ker tebe si z mamo več nočem deliti,
še danes od tebe bom vzela slovo.
Če sploh se od mamice nočeš ločiti,
pa naj te ima – in še prav naj ti bo!

Čez visoko goro, ti podam roko, te pozdravim lepo. Želim ti lep dan, kakršnega jaz imam, pogrešam te, me tudi ti, čez goro, zakliči mi.

Ko z dela prišel boš domov na kosilo,
pozdravil odmev te bo gluhe tišine.
Na mizi čakalo te bo sporočilo,
da najina zveza se danes prekine.

Do tebe so čustva že zdavnaj minila,
takoj tisti hip, ko si dal mi čutiti,
da ti si moj "šef", a jaz "delovna sila",
ki tebi se mora ves čas pokoriti.

Narava naj žensko za to bi vzgojila,
da moškemu bi popestrila življenje,
in še, da potomstvo bi mu podarila –
izražal pogosto si svoje mišljenje.

Da ženska je dobra le za pred pečico,
ponoči pa le za strasti potešitev,
morda za čistilko še in za perico –
to tvojih še nekaj je ugotovitev.

V primeru, da nisem bila "ubogljiva",
in če kdaj nad tabo sem se pritožila,
bila za posledice "sama sem kriva",
če se tvoja roka je hitro sprožila.

Predstavljala zate sem le kos pohištva,
robota in mehko domačo živalco.
Nikoli dojel nisi mojega bistva,
zato zdaj za vedno zapuščam to "štalco"!

Pred letom, ko zate srce se je vnelo,
A tvoje srce se je zame ogrelo,
Nenadoma svet je postal čudovit,
Drugačen, prelesten in rahlo odbit.

Objemov sem tvojih v nočeh si želela,
Razvneta po tvojih poljubih hlepela,
Iskala vsak dan tesen stik sem s teboj –
Nosila me reka je čustev s seboj.

A tebe morda moja čustva so odgnala,
Saj s tabo obsedena res sem postala.
Klicala sem željno te večkrat na dan,
Rotila v solzah te, da pelji me kam.

Ihtela vso noč sem, če si me ošteval,
Naj neham težiti, saj s tem se rojeval
Je v meni občutek, da zame ti ni,
A tvoja ljubezen da vse bolj bledi.

V nočeh neprespanih prišla sem do sklepa,
da strastna ljubezen je sicer res lepa,
a le, če v obeh z istim žarom gori,
sicer kot PANDORINA SKRINJA se zdi.

Pretirana strast energijo mi krade,
končati želim te nezdrave navade.
Res zame bo bolje, da se poslovim,
naprej, z novim upom, brez tebe živim!

Od sonca ožgani, od piva pijani, z debelimi trebuhi, vas pozdravljajo morski lenuhi!

Sonce, morje, pesek, zrak
in do plaže le korak.
A družba naša razigrana
ti piše sporočila slana.

Po strehi šotora nam dež škropota,
kako zdaj prijetno bilo bi doma!
Da kmalu bi veter oblake razgnal –
s pobožnimi upi vred sprejmi pozdrav!

Nikoli od žene ne boš se odlepil,
to zdaj mi je jasno, kot jasen je dan.
Prevečkrat z obljubami si me zaslepil –
zdaj vem, da vsak tvoj bil je stavek zlagan.

Da žena že dolgo te več ne razume,
da v postelji vedno je hladna kot led,
da najbrž te vara, razlagaš mi sume,
in da v gospodinjstvu ji vlada nered.

Že zdavnaj bi se za ločitev odločil,
a kaj, ko za otroke preveč te skrbi,
zelo bi trpeli, če zdaj bi se ločil...
Do vrha naložil si mi vseh laži!!!

Bolj ko premišljujem, bolj se mi dozdeva,
da svoje družine zapustil ne boš!
Za takle podvig prevelika si šleva –
to storil iskren in pogumen bi mož.

Zato kar uživaj lagodno življenje,
in z drugo naivko izživljaj si strast.
Morda izučilo te kdaj bo trpljenje,
ko s svojim ravnanjem izzval boš propast!

Kmalu konec bo dopusta,
zadnje štejem dni avgusta.
Prej, ko od tu se bom pobral,
poslal še zadnji bom pozdrav.

Alarm že dolgo mi v glavi je pel –
da nekaj med nama ni v redu, donel.
Resnici sem se izogibala kruti,
ker nisem nikoli hotela je čuti.

Bojazen, da ti bi zapustil me kdaj,
mi sprožala v srcu boleč je zbodljaj.
A zvon kar naprej mi je v glavi pozvanjal,
da treba spregledati bo, me priganjal.

Utrujena končno od vseh sem laži!
Spoznanje, zakaj me imaš, me boli –
zato, ker usluge zastonj potrebuješ
in da na račun moj z denarjem varčuješ.

Jemlješ, kar moreš, ničesar ne vračaš,
skrb in ljubezen s sebičnostjo plačaš.
Z jedkim posmehom mi vrednost znižuješ
zato, da jo sebi umetno zvišuješ.

Ljubezni med nama že zdavnaj ni več,
zasvojenost s tabo pa nič mi ni všeč.
Da spet vero vase si bom pridobila,
dokončno od tebe se bom poslovila!

lep pozdrav,
saj veš čigav,
saj veš od kod,
pa pridna bot

Na kmetih preživljamo dneve dopusta,
z jedili si kmečkimi polnimo usta.
Nam žganci z ocvirki prebujajo tek,
in kislega mleka je tu na pretek.
Ob delu na polju ostal vsak bo zdrav –
s kmetije pošiljam navdušen pozdrav!

Ločitev od dragih nadvse je boleča,
še bolj, če jih vežejo čustva ljubeča.
Razdalja med njimi neznosno boli,
najbolj, če ljubezen močno plameni.

Jok, solze med njimi le redki so gosti,
jim nežne bližine nikdar ni zadosti.
Po večkrat na dan telefon jim zvoni,
večer pa v intimnosti jim izzveni.

Usodno sprejela te dni sem novico,
– ah, ko vsaj za lažno bi šlo govorico–
ki pravi, da drugo videvaš te dni,
da zame ljubezni nič več v tebi ni.

Boleče srce pa mi je potrdilo,
da nekaj med nama se je spremenilo.
Ljubezni do mene ne čutiš nič več!
So ti moja čustva postala odveč?

A vendar življenje še ni vsega reklo,
čeprav se srce je boleče opeklo.
Če si se od mene zares poslovil,
povem ti še zadnjič, da drag si mi bil!

Poglavje bom najino s tem dokončala,
ko zadnji pozdrav ti bom v pismu poslala.
S teboj izgubila sem velik zaklad!
Želim, da še kdo bi te imel tako rad!

Iz sinjega morja širjav
pošiljam sončen ti pozdrav,
pošiljam ti morja opoj,
moj nese ti poljub s seboj.

Fajn se imej in v [Španiji] se veliko smej, če ti tam bo težko pa name pomisli in občutila boš kaj je pravo prijateljstvo! Vsak trenutek z mislimi bom s teboj in ne pozabi kdo pravi prijatelj je tvoj! Srečno!

Sonce, morje, voda, zrak,
dan dnevu čisto je enak.
Glavno je, da vsi smo zdravi,
pa se oglašamo s pozdravi!

Lepot sem se tujih dežel naužila,
jih dobro spoznala z različnih strani,
udobno res "rajžo" sem si privoščila,
bila sem povsod, kjer lepo se živi.
A vendar najlepše je biti doma,
že vračam nazaj se – vsak hip bom prišla.
Še preden povrnem se k vam iz daljav,
vam pošljem še lep iz tujine pozdrav!

Prehrupne morske so noči,
ko glasba z vseh plesišč buči.
Začaral me je žgoč pogled,
o njem sanjarim ves razgret.
Ko konec nočnih bo zabav,
še tebi pošljem lep pozdrav.

Prav iz srca en lep pozdrav pošiljam ti iz daljav, vednov mislih sem s teboj, ljubi srček moj.

Prepolna plaža je čudes –
bohotno obdarjenih teles.
A žal dopust mineva mi
le v gledanju vseh teh draži.
A saj tako je najbolj prav;
ostane le še – lep pozdrav!