Verz: Zame obstaja: -> en človek ->ena želja ->ene sanje Človek, ki me sovraži. Želja, ki ostane neizgovorjena. Sanje, ki ne bodo postale resničnost. …bilo je lani, meseca oktobra… vsak dan je bilo treba vstati zgodaj zjutraj in iti v šolo. Iz dneva v dan sem to raje počela. Še sama nisem vedela zakaj. In končno sem našla odgovor. Ljubezen…prišla je iznenada… najprej sem mislila, da je boljše, da o tem ne spregovorim in, da pozabim na to. V moji glavi so se ves čas prepletale misli o tebi. Misli o tem, da neboma nikoli postala par. Nikoli si niti nisem upala pomisliti, da bi bila samo tvoja. Vendar čez nekaj časa so se mi uresničile največje sanje. Zgodilo se je nekaj, kar bi si lahko želela prav vsaka punca. Prišel je 16.oktober. Dan, ki je bil zame nekaj zares posebnega. Izpovedala sva si ljubezen. In takrat sva postala par. Trajalo je štiri mesece, dokler nisem začutila, da je ljubezen iz tvoje strani počasi izginjala… minilo je šest dni…22. februar, to je bil dan, ko si rekel, da nebi več rad nadaljeval z mano. Takrat sva se razšla… ampak jas še te vedno ljubim. Nikakor ne morem pozabiti tvojih sladkih poljubov, objemov, lepih besed, obljub…vse to je bilo, ampak je minilo. Sedaj pa se je spet ponovila stara zgodba…sanje, da bova spet skupaj in da bom samo tvoja. Le v sanjah lahko srečna sem s teboj. Le v sanjah lahko rečem ti vse, kar lahko in kar ne smem. Le v sanjah lahko srečna živim s teboj. Ampak le v sanjah si samo moj... Vendar vedi, da te ljubim iz vsega srca in te nikakor ne morem pozabiti. Že ob misli, da sem te izgubila mi pade solza v oči...pri srcu me zaboli, ker tebe več ob meni ni. Ljubezen s tvoje strani do mene je umrla...ampak ljubezen, ki jo jaz čutim do tebe še vedno živi. Kaj sem storila narobe, da sem te izgubila? To je vprašanje na katerega ne najdem odgovora. Je mogoče to kaj čutim do tebe, večna ljubezen? Ampak zakaj sem ravno jaz tista, ki mora trpeti? Zakaj te ob sebi ne morem imeti? Za tebe res dala bi prav vse, samo da bi lahko spet poljubila te in ti rekla da zelo ljubim te. Če bi bilo treba bi zate tudi umrla, preplavala oceane, preplezala najvišje gore tega sveta...ampak to ne bo potrebo, ker vem da te nazaj več ne bom dobila. Ampak jaz še vedno sledim svojim sanjam, za katere si zelo želim, da bi se mi uresničile... o čemer lahko sanjaš, lahko tudi uresničiš. Držite se svojih sanj. In naredite vse kar je treba, da jih spremenite v resničnost... Ljubim te, Jan Miholič<3 forever