Verz: Že kar nekaj časa videval sem te, ko z vnukinjo v šolo se ti je mudilo, a moje že kar zakrnelo srce iz zimskega spanja se je prebudilo. Kot fantič nezrel sem za tabo zijal, oprezal, kdaj spet se boš kje prikazala. Bilo mi je, kot da spet mlad sem postal, me magična moč je vsega izpolnjevala. Povabil sem večkrat te k sebi na čaj, a ti iz zadrege si me zavrnila. Uspešno pa sem te prepričal tedaj, ko zame naklonjenost si začutila. Od tistega časa intimen sva par – po cesti zaljubljeno greva objeta. Jezikov hudobnih nič nama ni mar, ker sva vse preveč od ljubezni prevzeta. Ti staro dekle že, a jaz dedek star usodi hvaležna za zadnji sva čudež. Ljubezni predajam se znova, odkar tako neizmerno me ti osrečuješ!