Verz: V življenju sem dolgo iskal le resnico, a ko sem jo našel, sem bežal pred njo. Težko vsako njeno trpel sem bodico, spoznal sem, da lažje mi šlo bo z lažjo. Zakrival pred drugimi sem pravo lice, lagal vsem ljudem sem, ki sem jih poznal. Preslišal vse v srcu svareče sem klice – zvestobi, poštenju sem vrednost jemal. Znal ceniti nisem iskrene ljubezni, užitkom cenenim sem prednost dajal, vse dokler – kot rešil bi zle se bolezni – po srečnem naključju sem tebe spoznal. Bilo je, kot sonce bi oblake spodilo, kot žarki ognjeni tvoj grel je pogled! Laži morje v duši se je posušilo, ki v meni je obstajalo toliko let. Kot blisk me zadelo je sladko spoznanje, da vsaka resnica še ne zaboli. Odkar sem s teboj, se mi zdi kakor sanje – resnica je le, da osrečuješ me ti. Če kdaj mi povzročala boš bolečine, sprejemal jih bom kot darilo z neba, saj rane srca slajše so od praznine, ki v duši le laž jo zapuščati zna.