Verz: Jeziki umazane, temnozelene, smrdeče vode pod ozkimi kanali, ližejo boke domišljije starih hiš. Beneški mostovi so kot dvignjeni nosovi med ozkimi ulicami, ki hlastajo svetlobo, kot bi iskale kisik med sencami. Trgi so skriti, da ljubezen brezčasno v mestu lahko tiho govori s tihim glasom zaljubljencev na valovih južnih morskih vetrov. Kot, da duh Giacoma Casanove še ni umrl. In razdalje med presledki jezikov tujcev so dvignjene rolete Benetk, kamor se vedno rad vračaš.