Verz: Ne najdem besed, ki rad bi jih posute z rdečimi vrtnicami podaril Tebi. Vedno, ko narišeš si nasmeh, se topim kot kocka ledu, ki žarek se sončni igra z njo.V objemu tvojem sem kot pero, ki veter ga ima v oblasti, sem kot razburkano morje, ko vihar njegov je gospodar .Nisem več jaz. Sem le telo in duša, ki živi za trenutek tvoje sreče.. Pogrešam tvoj nasmeh, ki bogati moj vsakdan. Pogrešam tvoj pogled, ki boža me s svojo mehkobo. Pogrešam tvoj dotik, ki pričara občutke zaželenosti in sreče. Pogrešam občutek, ki se rodi, ko si ob meni kajti ljubezen se naskrivaj rodi, da sploh ne ve zase Od svetlih pogledov živi in tiho rase Ljubezni cveti v očeh zasanjana roža in nežnost ima v dlaneh, ki žametno boža. Ljubezni se jezik zatika, vse počne sebi navkljub, dokler ni dovolj velika za prvi poljub.