Ljudje prijazni smo,
ko drug drugemu pomagamo.
Anina zvezdica daruje,
policist pa druge varuje.

Gasilci hitijo,
da požare pogasijo.
Povsod zbira se denar,
saj vsem je mar.

V Afriki hrane ni,
zato zbiramo jo mi,
da oni siti bodo vsi.

Ljubezni na tem svetu,
veliko je,
saj vsakem od nas,
prebiva nekje

življenje je ljubezen, radost je mladost, ko hočeš me imeti, vedi stabo moje misli so!!!

Bolečina, ki boli.
Zapustil si me ti.
Bolečina, ki peče.
Boli, ker nič ne reče.
Bolečina, ki skeli.
Zadal si mi jo ti.
Bolečina, ki žge.
Ne vrnem se pote.
Bolečina, ki joče.
Pobegniti stran hoče.
Bolečina, ki trpi.
Tako močno, da srce zlomi.
Bolečina, ki jo poznaš.
In mi jo rade volje daš.
Bolečina, ki jo nosiš.
Pojdi stran, jo prosiš.
Bolečina, ki jo imaš.
In nikomur je ne daš.
Bolečina, ki jo trpiš.
Celo takrat, ko trdno spiš.
Bolečina, ki ne zapusti.
Ne oddide, ker ni kot ti.
Bolečina, ki nikoli ne zaspi.
Zdi se, da ves čas bedi.
Bolečina, ki strla bo srce.
Ki že strto je, zato nič ne de.
Bolečina, ki vzela bo telo.
Vzela ga bo, ker ljubila sem premočno.
Bolečina, ki ukradla bo dušo.
Vseeno je, čakam, da grem pod rušo.
Bolečina, ki izpila bo kri.
Tako ostale bodo le še kosti.
Bolečina, ki ne da miru.
Ker predala sem se grehu.
Ta greh, to bil si ti.
Vzel si mi vse, do obisti.
Pustil pa si le bolečino, ki živi.
Živi tam, kjer ostali so grenki spomini.

Tisočkrat ponovljena beseda, postane brez spoštovanja in ugleda.
Postane obrabljena fraza iz ust dolgočasnega obraza.
Pa vendar brez te besede ne gre, ker samo z njo ženska se lahko prevara in se tako nagovori, da se v postelji spolne strasti moškega lahko zadovoljijo.
Samo za spolnost gre in vsak moški to dobro ve, ko reče ženski:«Ljubim te«
In ko dobi, kar si je tako želel, spet na glas spregovori, da novo priložnost že jutri morda spet v postelji dobi.
In čas tako ljubimce naredi in s časoma čas tudi na glas pove, ali prava ljubezen je, ali jo pa ni.
In ljudje radi govorijo, da lepa dekleta ljubijo denar in barabe, da pošteni pač niso njihove vabe, kot, da ljubezen samo ekonomija je danes.
In ko se noč naslanja na krošnje dreves in ko Luna sanja v njenih očeh, ljubezen ne ve, kaj resnica je, ali še trka na vrata nebes ali pa ne?

Le kaj sem storila?
Sem te mogoče preveč ljubila?
Sem zato svojo življenjsko srečo izgubila?
Želim si,
da se to ne bi nikoli zgodilo,
kajti hrepenenje po tebi,
me bo ubilo.

Med poukom mislim nate,
v vlaku slišim te,
tvoj parfum nate spomni me,
a kaj ko z časom vse minilo je!

Resnične ljubezenske zgodbe se nikoli ne končajo srečno. Zato, ker se resnične ljubezenske zgodbe nikoli ne končajo.

Res je lepa noč,
lepša od moje mladosti, ponoči ves teta vrne se,
a mladost nikoli ne povrne se!

Ne veš kako potrebujem te močno,
če bi vedela kako,
kako srce po tebi hrepeni,
zarosile bi se ti oči.

Pozabi poljube objeme strasti,
pozabi ljubezen, ki več ne gori,
pozabi besede, ki bile so laži.

Nekoč bos sama,
v hladnem večeru slonela,
ko si boš toplih in nežnih objemov želela,
ko boš neke noči ob oknu slonela in zaman po meni hrepenela,
boš razumela,
kako ljubezen boli,
takrat ti bodo solze tekle čez oči!

Lepo je ljubiti iskreno,
ko najdeš srce pošteno,
in ljubi enako goreče
in si vedno želi sreče!

Nekaj se v meni godi,
ljubezen temu rekel bi.

Ti me gledaš,ko se jočem,
ko podajaš mi roko,
a jaz pa premišljujem,
kako mi bo hudo,
ko tebe pri meni ne bo!
Prosim pozabi kar je bilo,
znova me zgrabi pa vse lepo bo.

Ko vidim te z drugim,
zatisnem oči,
grenka solza mi po licu zdrsi!

Zmanjkalo mi je besed,
ne morem pisemce zapred,
naj se ozi ali nosi
tebe za odgovor prosi.

Lep je planinski svet, v njem raste planinski cvet, a lepšega kraja ni, kot tisti kraj, kjer prebivaš ti.

Ko sonce odpelje svetlobo z neba in tema poljubi zemeljska tla, raj zvezdic tam daleč se prebudi, tebi podarja lepih noči.

Hočem samo tebe jaz
Objeti s teboj v ljubezni živeti,
Čeprav vem, da
Enkrat si že prevaral me in
Mi rekel, ne sekiraj se!!

O skupni sreči si govorila mi,
zakon slikala si mi pred očmi,
verjel sem v to,
upal da nekoč res zgodilo se bo,
a to zgodilo se ni,
ker zapustila si me ti.

Ti si zvezdica, ki nebo razsvetljuješ.
še angeli te čuvajo,da ne ugasneš!
Zato te prosim, da nikoli ne padeš z neba,
ker obstaja nekdo ki potrebuje tvoj sijaj!

Če rekla sem ti kdaj
žal besedo, ne vtisni
si je v spomin,
saj včasih
srce ne ve, kaj usta govore.

Spominjam se noči, ko v mojih sanjah bil si ti,
v soncu glasba naju je objela,
jaz sem verjela čeprav nebi smela.

Nič več ne jočem za teboj,
nič več pred resnico ne zapiram oči.
Tvoj obraz je utonil v pozabnost,
zdaj vem, da si govoril laži.

Rekel mi je ljubim te
in jaz sem mu dala svoje srce,
danes za njim jaz ihtim,
a vse skup je le še bled spomin!

Če me imaš rad, nikomur ne govori. Če me želiš, ne daj me nikomur. Če me ljubiš, ljubi me nežno.

Ko gledam tvoj obraz poznam te.
Slišim tvoj glas...vem...ljubim te.
Gledam ptice, ki lete, prineso nov up,
morda kdaj vrneš se...pogrešam te.
Poslušam veter, zrem v nebo,
nikjer ne vidim te in prosim te...
NE POZABI ME!

Ne ljubim solza, a jočem zaradi tebe. Ne ljubim pijače, a pijem zaradi tebe. Ne ljubim življenja, a živim zaradi tebe. Ne ljubim sebe, a zato ljubim tebe.

Ljubezen je lepa in slepa, vendar tudi žalostna in boleča.

V tihem koraku me spremlja tvoj obris,
v ušesih zveni zapis,
božajoči glas v somraku.
Še čutim tvoj pokoč objem noči,
ki je več ni,
kar pogrešam nisi ti.
Pogrešam tisto hrepenenje,
tisto milost in cvetenje,
tisto rožnato tančico,
ki vsak še tak grenkoben dan,
spremeni v slastno mi medico!