Bolezen je reveževa usoda in bogataševa kazen.

Ne da sovražim, da ljubim sem na svetu.

Speed is our food,
adrenaline is our drog
so WINDSURFING is our love!

mal se nasmej pa use bo okej:)

nairaiš te mam..čeprou ti tega ne veš=( bla sva skupii..naiLepš mi je blo..res!in upam da bova lahko ponovila te lepe trenutke!upam..upam..ljubim te*<3

vleče se že mesec dni....ljubim te in ti to veš...vedno mimo mene greš...prez pogleda in nasmeha....a vem...ljubim jaz in ljubiš ti...a kaj ko vse se spremeni....ljubim jaz....ne ljubiš ti....drugi zdaj zreš v oči...zopet mimo mene greš brez pogleda in nasmeha..

Navadno hvalimo druge, da bi bili sami pohvaljeni.

včasih si svoje življenje predstavljam kot pesem
ki bi naj opisovala moje občutke
ki jih neznam povedati??�‚¬�¦
pokazati ! *
ti si ena izmed teh pesmi??�‚¬�¦
pesem za katero bi naredila vse da bi jo slišala ! *
~> made by: njegova`miška

TuFoo <33 Ljubim Te !! nikoL Ti Tega nisn powedLa. tut ko sma skup bLa ti tega nisn upala povedaT. žau mi je za use.. da sma šLa narazn & use osTaLo . pogrešam Teee .. ~ tvoJa maLa poLonaa <3

Jaz ne morem tako živeti,
hočem umreti
nočem več trpeti !

Moje sanje so odšle
ti spoznal si njo in pozabil na vse
kar je med nama bilo.

Sedaj le meni je hudo ,
ko gledat to ,
kako lepo se imaš.

Nočem več trpeti res si želim se šano umreti

življenje mi je dalo samo upanje in trplenje.

Želim zapustiti ta svet v njem je samo strah in trepet.

Ljubim ga zato razočarati se me da !

Ne morem ga iztrgati iz srca to najhujša mora življenja je bila.

Hitim, dokler se ne v topim !

želim še samo UMRETI !

Za vedno te bol LJUBILA,
dokler se nebom UBILA !

S olze v očeh
M isel o dobrih ljudeh
R oka prelita s krvjo
T očno takrat me več ne bo !

*komaj 17 let ji je bilo,
a ljubila te je tako zelo !
*spominjaš se, ko z roko v roki sta hodi po dežju ko pil si deževne kaplje ji z oči a, ona deklica mlada objela te je okrog vratu in nežno šepetala na uho, da na svetu le ti si za njo ! DA bila sta srečna , a usoda je rekla NE ! spominjaš se ko z radostjo je stekla preko ceste, hotela je k tebi v tvoj objem. A takrat samo še hrup iz avtomobilskih ruševin iz katerih se kadi le še dim ! zagledal si jo ležati v sredini lastne krvi in z grozo spoznal , da ona nič več ne živi !
*komaj 17 let ji je bilo a lhubila te je tako zelo da danes na njenem grobu rdeče vrtnice rastejo !

Nehala te bom ljubiti, ko bo slepi slikar narisal zvok padajočih vrtnic n aprag dvorca, ki ne obstaja.

* I LOVE YOU ERIK * YOU MEAN EVERYTHING TO ME *
<3 <3 <3 <3 <3

poznali sva se od rane mladosti,tako rekoč iz planic.minevala so leta,najino prijatelhjstvo se je razvijalo in mislila sem da ti lahko popolnoma zaupam.poznala si vsako mojo malenkost vse si vedela o meni.Ko sva šteli 16 let si se zaljubila v fanta ki si ga poznal iz otroštva.Svojo ljubezen ti je pričel vračat in postala sta eden izmed mnogih parov.Še danes po enem letu ne morem vrjeti da te sploh nisem poznala,nisem vedela kako si me zmožna prizadeti.kako si zavrgla vse najine spomine ,kako si v enem letu pozabila vsa leta najinega prijateljstva.Pa vendar sem te tako zasovrazila da ti niti enega dneva nebi namenila.tako zelo sem zaradi tebe trpela,da upam da ti usoda bo to nekoc vrnila.nikoli ti nebom oprostila,besed ki si jih izgovorila.

Freends Fooreveer..<3
BuuuT .. noow you're gone :'(
i miss u soo mucH & i'm soo losT withouT you.!!
naiRaai sm Tee meŁa in za ueDnoo Te bom meŁa.!<33
R.I.P

*..PriJaaTeeŁsTvoo na DaaŁJaauoo..*

veŁijo jih pravi, da dekŁe in fant nemorata bit dobra prijateŁja. Zakaj ne.?? veŁikokrat se sprasujem zakaj. Samo odgovora ne najdem, Pumoje sta Łahko zeŁo doobra prijateŁja, dekŁe Łahko zaupa svoje težave tudi fantu...in obratno...zakaj pa ne.? če ti zna fant oz. dekŁe prisŁuhniti in te toŁaži ti pomaga spŁoh ni težau nwm u čem je tukaj tak probŁem. ProbŁem je samo če kateri od od prijateŁjeu čuti kaj eč do drugega prijateŁja...samo tukaj pa obstaja pogovor in se u temp govorita...Mogče je to Łahko en zeŁo veŁik pŁos za oba, ker se že dobro poznata in če misŁista, da Łahko to prijateŁjstvonapreduje v kaj več je Łahko Łahko dobro prijateŁjstvo Łep začetek njihovega druženja zavnaprej.

no jaz p tega posta ne pisem zaradi prijateŁjstva med fantom in punco ampka o prijateŁjstvu na daŁjavo. [.kar je pumoje večji probŁem.]...
...Če spoznaš prijateŁja, ki ni doma bŁizu tebe [.v mojem primeru 150 km stran odmene.] ja zeŁo teško. Že čisto nazačetku rabis neko zaupanje v prijateŁja saj ga ne srečuješ prav pogosto. Res da se sŁisita skoraj usak dan po msn-ju aŁi po sms-jih samo to ni to, kot prijateŁj bŁizu teb, Res da ga hitro wzŁubis in se hitro navežeš na njega..saj ga kaj kmaŁu souznaš..saj se pogovarjaš z njem zeŁo veŁiko.
razmišŁajm, da bi biŁo dobro videti, ga objeti in s epogovarjati v živo o stvareh, ki si se jih sedaj z njem pogovarjau po msn-ju aŁi sms-jh.
Upam samo, da to moje prijateŁjstvo nebo ugasneŁo in da me nebos kr pozabiu...da se bos ne mene spomniu usak dan..saj za krataek čas..kajti jaz se.!

Preprosto ne vem več kdo sem...pogledam se v ogledalo... a nič ne vidim...nič...le žalosten obraz....žar iz mojih oči je izginil...prazne so....zame ni prihodnosti...je le preteklost...ostala sem v trenutku iz katerega ne morem...trenutku... ko sem te dokončno izgubila...oropal si mi tisti kanček sreče v mene...dnevi...ki jih preživljam so mrtvi....globoko v sebi sem le osamljena duša...duša.. ki kriči po tebi... v popolnih neznancih iščem saj del tebe.... v moji podzavesti si še vedno tu... smejiš se...a jaz jočem...le da ti tega ne slišiš... edino kar imam od tebe so spomini...kamorkoli pogledam vidim tebe.... ne najdem pa sebe... ne najdem odgovorov... enostavno sem tistega dne umrla... imam le upanje in neuresničljive sanje...sanje v katerih si ti...in upanje...da se sanje uresničijo....

Včasih.pogledam.w.nebo, v.zvezdice.in.pomislm..
Ali.ta.trenutek.kdo.misLi.name.? Če.me.ima.kdo.sploh res rad, če komu sploh keii pomenm?
In če kdo razn mene gleda v zvezdice in razmišlja podobn kt jzt.
K bi vedu kako močno si želim, da bi ti kdaj gledu v zvezdice in mislu name, in me meu usaj tires rd.. in da bi usaj teb kj pomenla. Veš, kako zelo si želim, da bi te mela. Da bi bla ti in js - mi2! K bi vedu kako si želim, da bi te vidla usak dan, da bi te objela usak dan.. in ja da bi te čutla usak dan! Kaj use bi dala, da bi ti isto cutu do mene.. Da bi me meu usaj mal rd. Isto kot imam js tebe me nikol neb mogu met! K moja ljubezen do tebe je usak dan, vsako uro, vsako minuto, vsako sekundo večja. In mam filing, da nikol nau nehala rast! Ti si niti predstaulat nemors kok mi pomens. Ker se ne da povedat, mogoce se da pokazat, ampak nevem če bom kdaj mela šanso pokazat.. Učash se prašam, ZAKAJ? Zakaj ravn ti.. Zakaj mi tok pomens? In nikjer ne najdem odgovora. Ko sm te spoznala si nism mislna, da mi bos tok pomenu več k usi frendi in več k familija, da bos u moji glawi obstaju saom ti. Nekateri frendi k vejo da te mam rada, govorijo da sm obsedena, da bo minil, ampak to ni to! Ti si čist drgac k drugi. Čist drgac filing in prvič u lajfu vem da sm res zalublena! K te vidm, k te slism, se tresm.. srck hitrej bije, v trebuhu mam 1000 metulckou k me nardijo, še bol noro kokr sm!
Sprasujem se:
Zakaj nikol ne dobim tizga kar si zares želimo?
..WHY?
Ampak še useen neki mam, in to je UPANJE, upanje da ti dokažem kok mi pomens, da ti končno dokažem, da si zame ceu svet čeprou si za svet le ena oseba!
Najraje bi ustavila čas ko sem te prvič slisala, tvoj glas me vedno znova preuzame! Najleps. Ugl. upanje..
UPANJE OSTANE ZA VEDNO.
Ostane, ce imas nekoga zares rad

Nevem kdo sem..kaj sem..kaj počnem. odkar te ni več z mano, sem samo še bleda slika tistega kar sem včasih bila. Ne bom več dolgo zdržala..nemorem več..pomenu si mi vse na svetu, vse bi dala zate. ... Brez tebe je moje življenje prazno, vsak trenutek se bo sesulo v pepel.
Vedi pa da kjerkoli boš te bom našla in te varovala kot največje bogastvo tega sveta. Ko boš osamljen, želosten in ne bo bilo nobenga ki bi ti prisluhnil se zazri v nebo v najsvetlejšo zvezdo, spomni se name in pomagala ti bom.
Če se boš kdaj spraševal zakaj sem to nardila, vedi samo da zaradi sebe in moje sreče. Vedno bom bila lahko s tabo kar pa mi v življenju ni bilo usojeno.
In čeprav ne boš tega sporočila nikoli prebral vedi da te ljubim iz vsega srca in te bom vedno ljubila. Bodi srečen...Vedno samo tvoja***

Svoboda.

Človek se je rodil svoboden,
vendar je povsod v verigah .
Dveh reči ne odlagaj za jutri :
poboljšanja in dobrega dejanja.
Za današnji dan vemo,
da ga imamo.
Ali še jutri doživimo,
ne vemo.

wolim tebe poglet tvoj više nego život svoj što te volim nisam kriva vole ču te dok sam žova!
by: TICI

Rekla sva,
da bova kot romantika iz filmov.
Zaprte so stare kinodvorane,
Kolosej je razprodan.
Rekla sva,
da bova šla morda v Piran,
a zdaj gradijo hiše
z umetnim ribnikom
in plastičnimi okni.

Tako ti uide vse,
če daš srce med branjevke.
Dvigneš nos, ko srečaš klošarja,
a ti veš,
da greš z njim tudi ti
in da z njim grejo moji spomini.
Rekla sva ..

Rekla sva,
da bova šla na Magistrat čez trg, (kar sama na sprehod)
kupila bova morda Delo,
trava bo kot prt.
Rekla sva,
da bi bolšjaka prečesala, (podolgem in počez)
a zdaj ne upava več tja med kup starin,
ker sva tud' sama vmes ..

Tako ti uide vse,
če daš srce med branjevke.
Dvigneš nos, ko srečaš klošarja,
a ti veš,
da greš z njim tudi ti
in da z njim grejo moji spomini.

Tako ti uide vse,
če daš srce med branjevke.
Dvigneš nos, ko srečaš klošarja,
a ti veš,
da greš z njim tudi ti
in da z njim grejo moji spomini.
Rekla sva...

VEDNO SAMA

Otroci zaprti za železno ograjo ..
Žalostni, a hkrati z nasmehom, ko nogomet igrajo ..

Si želijo družino ljubeznivo,
po toplem domu vsi hrepenijo ..

S solzami v očeh zvečer zaspijo,
v upanju, da se ob svojih starših zjutraj zbudijo ..

Samo majhen objem topline,
občutek, da so varni v tem svetu divjine ..

S pogledom spremljam njo,
kamorkoli gre in karkoli počne ..

Usede se na mrzel beton,
gleda nemo njih, ki delijo si še zadnji bonbon ..

Nihče je niti ne opazi,
ji reče, kako se počuti ali če kaj rabi ..

Vedno in povsod hodi sama,
s upanjem v očeh, da najde si prijatelja ..

Nikoli z nikomer besede spregovorila ni,
da bi se smejala .. saj ne ve kaj pravzaprav smeh pomeni.

Le solze, solze žalosti ..
Povsod in vedno spremljajo njene zelene velike oči ..

Ne bo topline nekoga deležna nikoli ..
Bo vedno le zase, tavala okoli ..

Da bi videla svoje sanje le ograja jo zavira,
njeno upanje počasi iz dneva v dan bolj umira ..

Ja vem, brez veze sploh še razpravljati o tem, samo zadnje čase mislim samo še nanj.
Včasih sem preveč zadržana do prijateljev, zaradi njega. Ker ga imam preprosto tako rada, da bi bila zanj pripravljena ubijati.
Vsak dan, vsako uro, vsako minuto .. le on. ON.! Pa zakaj.? Tokrat je prvič, da imam res neko osebo tako rada.

Ko ga gledam, je svet popoln. Ko mislim nanj, ostalo ne obstaja. RESNO.!
Pa kaj pravzaprav kar nekaj filozofiram tukaj.?
On ve .. ve, da ga imam rada.!
Fuckin' ZALJUBLJENA SEM VANJ.!

Pa kaj .. Tako bo ostalo. Težko ga bom pozabila.
Žalostne pesmi, besede in verzi .. vse me spominja nanj.

In ja .. mogoče bo prebral. Pa kaj.?
Še enkrat bo prebral tisto, kar že ve.

OMG. Kaj se dogaja z mano.?
Obsedena sem ..
.. ja z NJIM.!

Ampak .. vedno bova prijatelja ..
.. in vesela sem, da imam to možnost .. BITI PRIJATELJICA.!
Čeprav tako velika beseda, a hkrati premajhna.

Ta blog, je namenjen NJEMU.!

In še enkrat ti povem, POMENIŠ MI VSE.!

Mogoče se vse nesmiselno zdi,
mogoče le vse v prazno bledi.
Mogoče je vse z rimami povedati lažje,
mogoče se s tem bolj poglabljamo vase.

A rime se včasih ne rimajo kot bi želela,
tako kot včasih se lajf ne odvija kot bi hotela.
Se je treba včasih zamisliti malo,
kaj sploh hočemo in kam sploh vsi gremo.

Za kakšnimi cilji tečemo vsi,
kaj si želimo postati v prihodnosti.
Nas preteklost ovirala ne bo,
bo vedno prav tako kot zdaj, lepo.?!

Vsi počasi na prijatelje pozabljajo,
jih zanemarijo in jih pokličejo le takrat, ko kaj rabijo.
A kaj nam to pomaga.?
Ljudje, vedno več bo kriminala.!

Vedno manj se bomo imeli radi,
vedno manj bomo hodili za sanjami.
Vedno manj bo med nami ljubezni
in vedno bolj bomo prepuščeni samemu sebi.

Rime se ne rimajo povsod,
a življenje ni čisto, da bi po ulici hodil bos.
Svet je krivičen in svet je umazan,
in vedno bo vse z dnarjem povezan.

Še voda se kmalu premikala ne bo,
bo človek izumrl, ničesar ne bo.
Mogoče bojo nekje ostale naše sanje,
mogoče, če bomo le verjeli vanje.

jaoo.
s5 sn se zaLubLa.
in s5 u narobe osebo.

bLa sn cela u badu zared 1 tipa. in sn šLa na vransk.
in poL sn bla tm čist ceLa u badu.
ampk poL se je on začeu menit z mano.
p me u dobro voLo spravu.
bla sn ceLa presrečna.
in poL sn skor usak dan hodLa na vransk d bi ga vidLa.
on ni Lep. on je naiiLepshiii.<3
ampk..on je prestr. sj on je tko reku.
usak. ampk res čist usak dan misLm nanj.
in frendi so me že kr nauajen k jih skos sprašujem ka nj nrdim..kko ga nj pozabm..
usak dan bediram zared njega.

Vem d nboma nikoL skp, in s tem se nmorm sprjaznt.
je naiiboL sweet čloukec kar jih poznam. ^^
strah me je tega d mi zamiru, pa da še frenda neb bLa.
res mi fuuL pomen. sam d nuem če on to we.

Rada bi sam rekLa : Rada Te Maam. <|3. soo sorry because i Loue u. <|3

... je rekla:" nisem dovolj vredna, da bi bila tvoja.... zaslužiš si bolše dekle od mene!" jaz pa solznih očeh odšel sem stran in nisem mogel vrjeti tem besedam... zakaj ni dovolj vredna, zakaj, če je pa popolna. Na srečo sva ostala prijatelja, minevali so meseci, jaz pa se še vedno spraševal zakaj Ne! zakaj ne more bit moja?! Prišel je dan, ko sva se nazadnje videla, in še vedno nevem zakaj NE!
Minilo je še nekaj mesecelko sem se še vedno spraševal, a sedej sem končno spoznal zakaj je to takrat rekla in imela je prav, res ni vredna, da bi bila moja! Po 10 mesecih sem jo dokončno spoznal kakšna je, in ni mi lahko sprejeti to grozne resnice, pa vndar le sem jo. Sedaj pa me ne briga več kaj se z njo dogaja, ker mi več ne pomeni nič in mi je prav, če je nerabim nikoliveč videti!!

P.S:: ljubezen je čudovita dokler traja,a ko se konča je to občutek razučaranje!

»Saj ni mogoče!« je zakričala, ko je pogledala skozi okno svoje sobe. Gledala je v zelo nenavaden prizor. Bil je hladen januarski dan. Eden takih dni, ko bi bilo bolje ostati v postelji. Eden takih, ko je jutro bolj žalostno od praznine tvojih misli, tvoje osamljenosti. Eden takih, ko ti celo samota preseda, eden takih, ko bi najraje izginil iz obličja zemlje. Eden tistih groznih, mrzlih, sivih zimskih dni, ko se ti zdi da zvok zaman skuša prebiti gluho tišino sivih oblakov, ko se ti zdi da nič ne more od tebe in do tebe. To se zdi Navadnim ljudem. Navdaja jih z grozo. ONA pa v tem neznansko uživa. Njej samota nikoli ne preseda. Črnina, te je že tako ali tako navajena…v njej tako ljubi črnini, zagledati nekaj pisanega, je bil zanjo šok. In ko je tako stala, strmela v neznano točko sredi neznanega, je zagledala več sto let staro drevo, ki je stalo na robu previsa. Pod previsom 100 metrov niča, potem pa skale. Ostre,hladne,sive skale. Vanje je butalo hladno morje. Skale so jo privlačile. Želela se jih je dotakniti. Pa vendar je bilo to nemogoče. Poti do te divje obale ni bilo. Ona pa si je to tako želela…tako neznansko si je to želela. Živeli so v samotni hiši. Kilometre okoli ni bilo žive duše. Ljubila je ta samotni kraj. Ko je tako, kot že nič kolikokrat strmela v to staro drevo, je pod 30 centimetrsko snežno odejo, ki je k tlom težila že tako stare in krhke veje veličastnega drevesa, zagledala cvet. Nenavaden, vijoličen cvet. Na cvetu je bil metulj z črnimi krili. Bila so popolnoma zaprta. Iz cveta se je vila dolga lestev. Segala je tik do te divje obale. Pot do skal…pot do sreče. Želela je do tega drevesa. A ni mogla. Sneg je bil previsok. Potem pa so se, nenadoma, kakšen teden po njenem odkritju nenavadnega cveta, začela metuljeva krila odpirati. »NE,NE!« je nemo kričala. »ne odleti še!« obšlo jo je grozljivo spoznanje. Ko bo metulj odletel, bo cvet izginil, s cvetom pa tudi edina pot do obale, do skal, do njene sreče. Da, že več let ni bila srečna. Delovala je srečno. Hotela je, da se je ljudje spominjajo takšne, kot je nekoč bila. Srečna. Kar pa že dolgo ni bila več. Počutila se je ujeto, zaprto. Želela si je svobodo… In ko je bila tako sama, s svojimi mislimi, je metulj še bolj razprl svoja krila. »Znamenje« si je mislila. »Moram do cveta. Edino tako bom spet našla srečo.« In odšla je. Komaj, komaj je prišla do drevesa. Cvet pa se je vedno bolj odmikal. Boj blizu ko je bila, bolj je bledel. Ko je splezala na drevo, je cvet izginil. Bila je besna, razočarana. Strmela je v skale, poslušala tih šepet divjih valov. Klicali so jo, klicali da se jim pridruži ob petju nebeške melodije. Vleklo jo je k skalam. Padala je, padala k tlom, k svobodi. Tal pa ni bilo. Padala je v neskončen prepad…prepad brez konca…nekje na poti bo našla srečo…resnično srečo.. Nihče je nebo pogrešal. Ni imela doma v samoti. Ni imela hiše v samoti. Ni bilo pečin. Le njene sanje. Potapljala se je vanje. zaspala je in se nikoli več zbudila. Našla je srečo. Nekje, z angeli…ali pa so tudi to le prividi. Prividi sreče.