viktor vedi, da čeprav so naju v preteklosti poti ločile, te še vedno ljubim kot nekoč, in vedno te bom, čeprav ti tega nikoli več ne bom mogla povedat.v mojem srcu boš za vedno..le ti...rada te imam in to se nikoli ne bo spremenilo.
tvoja mala...

* I LOVE YOU ERIK * YOU MEAN EVERYTHING TO ME *
<3 <3 <3 <3 <3

Krik, neznosna bolečina in občutek padanja,
občutek kar traja dokler ne izgubiš še upanja.
Potem padeš na tla, od srca ostanejo le še razbitine.
Povsod so srhljive sence in misel grozna ne mine.
Ničesar ne moreš več dojeti,
hočeš le svetlo misel ujeti,
a to ti ne uspeva,
v glavi le beseda KONEC odmeva.
Hočeš se iz tal pobrati
in v miru spet zaspati.
A na tla te je bolečina priklenila
in sploh ne zgleda, da te bo kdaj izpustila.
Ne moreš in ne moreš se pobrati
hočeš le delček resnice poiskati.
Ta delček potem še bolj boli
in v srcu vse še bolj skeli.
Ničesar ne moreš verjeti,
hočeš le sekundo časa za premislek imeti.
A to je sedaj že prepozno,
ker on odhaja, počutiš se grozno.

Potem, ko prvi šok je minil,
poskušaš da bi se malo umiril.
A misel ti ne da več svobode
vse je čudno in v srcu te bode.
Premišljuješ kaj si naredil narobe,
v mislih poslušaš nesmiselne obsodbe,
ki se bolj in bolj zdijo le izmišljene zgodbe.
Ne moreš dojeti krute usode,
vse ima skrite kode.
Potem poskušaš kode dešifrirat,
ker se nočeš več sekirat.
A ko vsa resnica se razkrije,
bolečina do konca gte ubije!

TOMAŽ! Potrebujem tvojo ramo, da se na njej zjočem, potrebujem tvoj objem, da se na njem umirim! potrebujem tvojo ljubezen, da lahko živim. LJUBIM TE

Nehala te bom ljubiti, ko bo slepi slikar narisal zvok padajočih vrtnic na prag dvorca, ki ne obstaja.

Nehala te bom ljubiti, ko bo slepi slikar narisal zvok padajočih vrtnic n aprag dvorca, ki ne obstaja.

Sedim na postelji in v solzah iščem odgovore….odgovore v katerih se spopadam z napakami, ki sem jih storila v preteklosti. Preprosto ne vem več kdo sem…..ne vem, zakaj se mi vse to dogaja….zakaj vedno meni…..zakaj vedno znova? Mar si ne zaslužim biti ljubljena in srečna…..?

….Hodim sem in tja……tuhtam…..odgovora ni. Pogledam se v ogledalo, a ne vidim ničesar… le žalosten in objokan obraz…. Žar v mojih očeh je izginil….prazne so…...Zame ni več prihodnosti…..je le še preteklost…. preteklost iz katere ne morem…..

Razmišljam o stvareh, ki jih ni več ob meni…..o dnevu, ko sem ga prvič videla…..o lepoti in pogledu, ki sta me v trenutku prevzela…..Niti v sanjah si nisem mislila, da me bo kdaj opazil….da bom sploh kdaj njegova…..še posebej, ker sem takrat imela fanta….fanta, s katerim sem bila tedaj že 6 let in ga neizmerno ljubila…..ljubila….čeprav, kot sem kasneje ugotovila, zanj nisem bila edina. Že takrat sva imela težave, a sem si zatiskala oči……pred resnico, ki je bila tako očitna in je takoooo zelo bolela…..nisem ga hotela izgubiti, saj je bil prvi, ki sem mu v celoti predala srce……in to tako mlada….stara komaj 18 let……In potem mi je tistega dne nasproti prišel on…….v vsej svoji lepoti…..V trenutku mi je vzel dih…..Bil je tako…. mmmmmm…..ne znam opisati…..Le kdo neki je, sem se spraševala…..Odgovora še dolgo nisem izvedela, saj ga moji prijatelji niso poznali….a je bil od takrat v mojih mislih……še posebej, ker je bilo takratnemu fantu vse drugo pomembnejše od mene…….zame kr ni imel časa……raje je bil cele dneve v gostilni s prijatelji ……in tako se je začelo…..pri 24-ih letih sem prvič pomislila na drugega in tako zaplavala v svet sanj….v svet, kjer je bil on…..kjer sem bila srečna…..Žal pa vse lepo hitro mine in tako je minilo tudi to……izvedela sem, da je še otrok…..takrat star komaj 15 let……Svet se mi je v trenutku podrl….mislila sem, da je le leto mlajši od mene…..povrhu pa je imel še punco….. Nehala sem sanjariti o njem in poskusila rešiti še edino, kar mi je ostalo……že skoraj razpadlo zvezo……. Uspelo mi je……ampak samo za dve leti……kar kmalu se je vse začelo ponavljati…..vedno več je bil z doma……vedno manj časa je imel zame…… dodatno so se začele širiti še govorice, da me vara…….in res me je ……Končala sva! Takrat sem bila resnično na dnu…..nisem mogla razumeti zakaj……kaj sem storila narobe, da sem si to zaslužila……zanj sem bila vredna manj kot zadnja smet na cesti……in še užival je v tem……odšel je z nasmeškom na obrazu…….k drugi….. Mene……mene pa je uničil……uničil je vse, za kar sem živela……vse, v kar sem zaupala in verjela……tistega dne sem dobesedno umrla…… Izgubila sem vso zaupanje v moške in v ljubezen nasploh…. Zaklela sem se, da nikoli več ne bom trpela……da se nikoli več ne bom zaljubila…vsaj dokler ne bom videla, da me ima fant resnično rad…… in tako mi je spet nasproti prišel on…….fant, ki mi je pred leti tako ogrel srce……fant, ob katerem sem na drobno trepetala…….fant, ki je bil toliko mlajši od mene, a tokrat tri leta starejši……Pristopil je in se predstavil……..komaj sem prišla do sape od presenečenja……Od tistega dne sva bila nerazdružljiva……..to so bili najlepši meseci mojega življenja, ki pa sem jih s svojo hladnostjo, nezaupanjem v njega in ljubezen izgubila…….. izgubila za vedno……Odšel je……odšel, ker ni več zaupal v naju......odšel, ker ni več verjel, da nama bo ratalo........odšel je brez poljuba……..vse, kar mi je od njega ostalo je le rana…….rana, ki je še danes odprta…….in še vedno slišim njegov odmev besed: mala, rad te mam……vse si mi……..Zakaj? …….zakaj se je potem moralo končati………zakaj sem mu zaupala in verjela, da moram poslušati svojga srčka, da zdaj zopet trpim………zakaj sem skrivala svoja resnična čustva in mu nisem že prej povedala, koliko mi pomeni….. Ali bi to kaj spremenilo……..verjetno ne………čakajo ga še študentska leta in vsa neizživeta mladost………mladost in življenje v katerem ni prostora zame…… zdaj končno živi……uživa mladost…….name je pozabil……..njegova hladnost me ubija…….dnevi brez njega so prazni…….ne vem, kako naj ga pozabim……ne gre, pa če se še tako trudim……moja ljubezen do njega je prevelika, da bi odnehala, vendar moram…….moram ga prepustiti njegovim sanjam……sanjam, katerim bo sledil čisto sam…….meni pa ostane le še upanje in neuresničljive sanje……sanje v katerih sva skupaj…….srečna…… in zaljubljena ……..ter upanje, da se te sanje uresničijo……

Šele, ko sem ga dokončno izgubila, sem se zavedala, kaj sem imela………in sedaj……ko ga ni več……..sedaj živim le še od spominov……spominov in upanja, da mi bo lahko nekoč oprostil vse napake, ki sem jih storila…….ne da bi zanje pravzaprav vedela……. V mojem življenju je bil nekaj posebnega, bil mi je vse……..in mi je še zdaj, pa čeprav si na cesti rečeva samo zdravo……. Več ne premoreva.....Vem, da verjetno nisem bila prava ženska zanj in da bo kmalu spoznal drugo…….takšno, kot si jo želi sam………V mojem spominu pa bo živel le on in občutek…….občutek, v katerem sem resnično in prvič v življenju obstajala………občutek, v katerem sem bila ljubljena......občutek, v katerem sem ga naskrivaj, a iskreno in iz srca ljubila…….

NEKOČ

Živela je deklica, ki je bila srečna. Imela je vse kar je hotela. A nikoli ni povedala , da si želi bratca ali sestrice. Zaradi tega se je začela zapirati v sebe. Nikogar ni hotela ob sebi le sestrico ali bratca. Nato je nekega dne dobila bratca. Spet je zaživela. Bratec je bil bolan na srcu. A nista minila dva meseca , ko je tega bratca izgubila. Življenje se je za vedno spremenilo. Hotela je še en krat imeti bratca ali sestrico , a starša nista hotela. Saj nista hotela pokopati še enega lastnega otroka. To je bila najhujša mora njunega življenja. Ampak ta majhna deklica je hotela to otroško radost. Minevala so leta. A želja po bratcu ali sestrici ni izginila. Zato je nekega dne po šoli odhitela v staro zapuščeno kočo. Tam je videla vse mogoče stvari. Igle, cigareti, kondomi , vse to je ležalo tam. V kotu pa je opazila neko rezilo. Vedela je da starša nočeta , da bi se njej pripetilo kaj takega. A si je želela umreti. Zato je napisala pismo.

»Draga ati in mami. Oprostita zaradi denarja, ki sem vama ga ukradla. Ampak hotela sem k prijateljici za nekaj časa. Odločila sem se , da vama ne povem naslova , ker hočem biti sama. Tukaj vama dam kartico iz mobitela. Ne bodita v skrbeh v dobrih rokah sem. Se vidimo čez nekaj časa. Vajina preljuba hči.«

Hitro je kupila znamko in nalepila na ovojnico in poslala pismo. In tako je mirno odšla nazaj v kočo , kjer je vzela rezilo in dokaj hitro umrla. Sedaj še vedno tam leži njeno truplo. Oče in mati pa sta že 30 let pokojna.

*komaj 17 let ji je bilo,
a ljubila te je tako zelo !
*spominjaš se, ko z roko v roki sta hodi po dežju ko pil si deževne kaplje ji z oči a, ona deklica mlada objela te je okrog vratu in nežno šepetala na uho, da na svetu le ti si za njo ! DA bila sta srečna , a usoda je rekla NE ! spominjaš se ko z radostjo je stekla preko ceste, hotela je k tebi v tvoj objem. A takrat samo še hrup iz avtomobilskih ruševin iz katerih se kadi le še dim ! zagledal si jo ležati v sredini lastne krvi in z grozo spoznal , da ona nič več ne živi !
*komaj 17 let ji je bilo a lhubila te je tako zelo da danes na njenem grobu rdeče vrtnice rastejo !

S olze v očeh
M isel o dobrih ljudeh
R oka prelita s krvjo
T očno takrat me več ne bo !

Matic. Najraj te imam * pomeniš mi vse na svetu. <3

Za vedno te bol LJUBILA,
dokler se nebom UBILA !

Ko najboljša prijateljica fanta spozna,
takrat ti odtavaš daleč vstran.
Ko on pusti jo hoče najti le tvojo zatočišče.
Ti pa si tako ali tako že ranjen.
No morem več z trpljenjem živeti
ni pa svobode ?

svoboda je odšla odkar svet se ti je zrušil do dna !

Jaz ne morem tako živeti,
hočem umreti
nočem več trpeti !

Moje sanje so odšle
ti spoznal si njo in pozabil na vse
kar je med nama bilo.

Sedaj le meni je hudo ,
ko gledat to ,
kako lepo se imaš.

Nočem več trpeti res si želim se šano umreti

življenje mi je dalo samo upanje in trplenje.

Želim zapustiti ta svet v njem je samo strah in trepet.

Ljubim ga zato razočarati se me da !

Ne morem ga iztrgati iz srca to najhujša mora življenja je bila.

Hitim, dokler se ne v topim !

želim še samo UMRETI !

Tudi JOK je pesem ,
čudovita pesem BOLEČINE !

le kako naj pozabim te ,
če pa mi pomeniš čist vse ?!
Moje srce le zate gori in
po tebi hrepeni ,
a kaj ko tebi do njega ni !

kako ga naj pozabim ?

kako se naj znebim njegovega obraza pred mojimi ocmi ?

kako ga naj neham jubiti ?

so to pogosta vprasanja vseh nas ali le mene ?

ali si nemoremo v zivljenu izboriti tistega kar hocemo ?

je pretezko ali usada ni hotela tako ?

kako si naj uresnicimo sanje ?

ali gledamo vedno nase in na druge pozabimo ?

ali smo mi del njihovega zivljenja ali oni nasega ?

ali je za ljubezen res potreben denar ?

zakaj si vedno zelimo vec in vec ?

mogoce res nevemo na vsa vprasanja odgovoriti znamo pa to , da ljubezni ne moremo dobiti zlahka.ceprau custva zadrzujemo v sebi trpimo. kako naj potem izvemo koliko tista oseba cuti do nas. ceprav je zivljenje le eno zamudimo tisto kar zelimo imeti !

NA KONCU PA VSEENO SPOZNAMO , DA BI BILO BOLJE POVEDATI PREDEN SMO OSEBO IZGUBILI MORDA CELO ZA CELO ZIVLJENJE !

pusti mladim nai zivijo ..
sai niso sami krivi da se rodijo ! *

TuFoo <33 Ljubim Te !! nikoL Ti Tega nisn powedLa. tut ko sma skup bLa ti tega nisn upala povedaT. žau mi je za use.. da sma šLa narazn & use osTaLo . pogrešam Teee .. ~ tvoJa maLa poLonaa <3

Zame obstaja:
-> en človek
->ena žalja
->ene sanje

Človek, ki me sovraži.
Želja, ki ostane neizgovorjena.
Sanje, ki ne bodo postale resničnost.

neumno je:
.sovražiti vse vrtnice, ker te ie raniL en trn.
.odpovedati se sanjam, ker se ene niso uresničiLe. *
.prenehati moLiti, ker ena prošnja ni biLa usLišana. *
.prenehati se truditi, ker en trud ni biL popLačan. *
.prekLeti vse prijateLje, ker te je eden izdaL. *
.nehati verjeti v Ljubezen, ker je nekdo biL nezvest aLi Ljubezni ni vračaL. *
.zavreči vse možnosti za srečo, ker ti ni uspeLo v prvem poskusu. *
.nikoli ne obupaj in vstrajaj, ker nikoli neves kai te še čaka ! *

včasih si svoje življenje predstavljam kot pesem
ki bi naj opisovala moje občutke
ki jih neznam povedati??�‚¬�¦
pokazati ! *
ti si ena izmed teh pesmi??�‚¬�¦
pesem za katero bi naredila vse da bi jo slišala ! *
~> made by: njegova`miška

Navadno hvalimo druge, da bi bili sami pohvaljeni.

vleče se že mesec dni....ljubim te in ti to veš...vedno mimo mene greš...prez pogleda in nasmeha....a vem...ljubim jaz in ljubiš ti...a kaj ko vse se spremeni....ljubim jaz....ne ljubiš ti....drugi zdaj zreš v oči...zopet mimo mene greš brez pogleda in nasmeha..

Bolezen je reveževa usoda in bogataševa kazen.

Ne da sovražim, da ljubim sem na svetu.

nairaiš te mam..čeprou ti tega ne veš=( bla sva skupii..naiLepš mi je blo..res!in upam da bova lahko ponovila te lepe trenutke!upam..upam..ljubim te*<3

Šola je sranje šola je šit,
bolj si u jej bolj si zabit!

mal se nasmej pa use bo okej:)

Življenje je lepo brez meja,
zato uživaj kar se da!