Verz: Prikradel si se v moje misli, še sama nevem kdaj, čisto tiho in počasi, kot bi bil le slučaj. Nisi imel ne vstopne karte, Nisi me vprašal ali smeš. Da živiš v mojih mislih, tega še zdaj ne veš. Mogoče le solza, mogoče le kri, mogoče le smrt, ki se po sobi podi, mogoče le groza, mogoče le strah, mogoče telo, ki spremeni se v prah. Mogoče le luč, ki noč osvetli, mogoče ljubezen, ki v temi gori. Mogoče le duša, ki dalje trpi, mogoče spoznanje da tebe več ni!